Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Smeh je pol zdravja, pravi stari slovenski pregovor. Vsi namreč vemo, da je s smehom povezano tudi dobro počutje, saj deluje blagodejno na telo in duha. Tako bi se morali vsak dan glasno smejati vsaj deset minut. En način za to je joga smeha, ki jo je medicinska sestra in študentka socialne gerontologije Zvezdana Bošeska uvedla v Center za dializo Kliničnega oddelka za nefrologijo Interne klinike.

 

Avtorica: Katja Štucin

 

Kaj je pravzaprav joga smeha?

Joga smeha je čas, ko se smejimo kar tako, brez razloga, s pomočjo smejalnih vaj, v katere vključujemo tudi dihalne vaje in različne oblike preproste telovadbe.

Kako se izvaja in kakšen je njen namen?

Izvajamo trebušni smeh, ki ga kombiniramo z dihalnimi vajami, kar poveča vnos kisika v telo in možgane, zaradi česar se posameznik počuti bolj energično in zdravo. Ker je smeh resna pa vendarle nalezljiva stvar, se joga smeha izvaja v skupinah. Pravzaprav se učimo smejati. Naše telo ne razlikuje med iskrenim in narejenim smehom, delujeta oba. Koristi smeha pa so ogromne.

Obstajajo znanstvene raziskave, ki so pokazale, da je smeh dejansko dober za zdravje, saj med drugim pomaga uravnavati krvni sladkor, znižuje krvni tlak, zmanjšuje bolečine ter krepi imunski sistem. Kakšni so še učinki smeha?

Smeh pozitivno vpliva na fiziološke procese v organizmu, posledično pa na počutje in kakovost življenja. Zadostna količina smeha koristi ohranjanju ali celo izboljšanju našega zdravja, deluje protistresno, saj se zaradi smeha zniža izločanje kortizola. Joga smeha je dobra kardio vadba, pospeši cirkulacijo, sprosti mišice ter oskrbi telo s kisikom. Smeh vpliva tudi na samozavest in je močno orodje za povezovanje z ljudmi in izboljšanje medsebojnih odnosov.

Pohvalite se lahko, da ste najverjetneje prvi v Evropi, ki tovrstno vadbo izvajajo med dializo. Zakaj ste se odločili jogo smeha izvajati prav v Centru za dializo? Od kod ideja?

V želji po novih znanjih ter izkušnjah sem se udeležila izobraževanja za vaditelja joge smeha na Mednarodnem inštitutu za smeh Maribor. Pridobljeno znanje sem želela implementirati v delovno okolje, najprej za zaposlene, nato pa sem vse bolj razmišljala, kako bi lahko tovrstno vadbo prilagodili tudi našim bolnikom. Od besed k dejanjem, s podporo vodstva ter kliničnega psihologa interne klinike, sicer tudi smejalnega terapevta Dušana Enove, in z dobro voljo je uspelo.

Kakšno je zanimanje za jogo smeha med bolniki?

Odziv je zelo dober, seveda pa tovrstna vadba ni všeč popolnoma vsem. Tako se nam na naših delavnicah lahko pridruži kdor koli od bolnikov in osebja, ki to želi, nikogar pa k smejanju ne silimo.

Boste svojo dejavnost razširili tudi na druge oddelke?

O tem še nisem razmišljala. Vsekakor potrebujem dovolj izkušenj in odzivov, za kar je potrebno daljše obdobje. Najprej je treba uvesti oz. razširiti in izvajati tovrstno vadbo na našem oddelku, da se zadeva utrdi. Za naprej bomo pa videli.

Se po vaše ni težko smejati brez razloga?

Ne, sploh ne. Smeh je odločitev! In če imaš voljo, se lahko tega tudi naučiš.

Nam lahko orišete kakšno smejalno vajo, s katero bo naša pot do glasnega krohota in dobre volje lažja. Lahko smejalne vaje izvajamo tudi sami doma? Kje se jih lahko naučimo?

Vse vaje se lahko izvajajo doma, pravzaprav je to celo zaželeno, saj jogo smeha lahko vključimo v vsakodnevno življenje, npr. ko kuham, med mešanjem jedi izgovarjam ho ho v eno smer, ha ha še v drugo in se zraven smejim. Prav tako se lahko z našimi otroki ali partnerji pogovarjamo v žlobodravščini (to je jezik nesmisla) ali se smejimo brez zob (z usti pokrijemo zobe in se smejimo, kot bi bili brez zob) z babico, ki si je pred spanjem odstranila zobno protezo, itd. Ogromno stvari, vezanih na jogo smeha, se lahko zainteresirani naučijo na Mednarodnem inštitutu za smeh Maribor. Direktorica Simona Krebs, ki je tudi mene navdušila za jogo smeha s svojo pozitivno energijo, smehom in znanjem, je vesela vsakega novega smejalnega terapevta in z veseljem ter nesebično podaja svoje znanje. Vse informacije o tečajih, ki potekajo na različnih lokacijah po Sloveniji, lahko dobite na spletni strani inštituta.

Jogo smeha izvajate že nekaj mesecev, tako da zdaj že lahko podate določena opažanja. Kakšni so dejanski učinki pri udeležencih?

Odzivi so različni, a po anketnih vprašalnikih sodeč, je pri večini prišlo do izboljšanja razpoloženja in počutja ter do zmanjšanja stresa. Veliko jih je tudi ugotovilo, da so se zmožni smejati brez razloga, za kar prej niso vedeli. Omenila bi skupino upokojenk, ki že drugo leto hodijo na jogo smeha v Zavod Oreli, kjer sem tudi prostovoljka za pomoč starejšim. Ko sem začela z vadbo, takrat še z mojo smejočo sodelavko Ano Zarnik Horvat, se nama niti sanjalo ni, kaj bo iz tega nastalo. Na začetku smo vsi potrebovali čas, a že po nekaj delavnicah, ko smo se spoznali in si začeli zaupati, se je razvil smeh v ogromnih količinah. Spomnim se, da sem jih enkrat celo prosila, naj vendar nehajo, saj bom še umrla od smeha. Čudovito je bilo opazovati, kako se v njih prebuja otrok, ki pleše, poje, se igra in se smeji, kar tako, brez razloga. Za zaključek smo se odpravile še na smejalni izlet v Koper in se udeležile organiziranega družabnega dogodka na svetovni dan smeha. Veliko so pripomogle k pridobivanju mojih smejalnih izkušenj, te moje smejoče upokojenke.

Najbrž vas veseli in vam pričara nasmeh na obraz predvsem to, da so bolniki, s katerimi sodelujete, bolj veseli in boljše volje, odkar izvajajo jogo smeha. Kaj vam pomeni ta projekt?

Kot medicinska sestra se vsak dan srečujem z različnimi bolj ali manj krutimi zgodbami naših raznolikih bolnikov. Slednjim bolezen postane življenjska sopotnica, s katero se mora naučiti živeti z roko v roki, kar pa nikakor ni preprosto. Pri tem jim moramo pomagati čisto vsi strokovnjaki, ki delamo v zdravstvu. Bolezen človeka prizadene, ne samo telesno, ampak tudi duševno in socialno. Tako se mora spopasti z mnogimi negotovostmi in strahovi. Te posledice so včasih še bolj obremenjujoče kot sama telesna bolečina. Najti smisel življenja s kronično boleznijo ni ravno lahko in to v svetu, ki ga obvladuje vrednota dobrega zdravja do konca življenja. Zato sem si vedno želela, da bi naši bolniki začutili, da smo njihovi zavezniki, ker to tudi smo, in bi zaupali, tako nam kot našemu zdravstvenemu sistemu. Ne nazadnje človek človeku ni volk, temveč lahko človek lepoto življenja doživi le z drugimi. Kot sem že omenila, pa je tudi smeh dobro orodje za povezovanje z ljudmi in širjenje socialne mreže. S smehom poskušam vzbuditi včasih spečo dobro voljo. Torej, na jogo smeha ne gledam kot na projekt, temveč na nekaj nujno potrebnega, nekaj, kar potrebujemo vsi, tako zaposleni kot naši bolniki. Ni lepšega od smeha namesto pozdrava, ko stopim v smejočo bolniško sobo. Bolniki, ki so do zdaj sodelovali pri smejalni vadbi, namesto klasičnega pozdrava dvignejo roko in se glasno zasmejijo. Prav to pa je tisto, česar mi ne more nihče ne vzeti in ne plačati, to je moje osebno zadovoljstvo.

 

Januar 2015

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja