Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Poletje prinaša mnogo radosti, ki se jih veselijo predvsem otroci. Z vročim soncem, morjem in poletjem pa se bodo letošnje leto morda nekateri malčki srečali celo prvič, zato previdnost vsekakor ni odveč. Malčki so še posebej občutljivi, zato jim visoke temperature in izpostavljenost močnemu soncu lahko povzročijo veliko večje težave kot odraslim, posledično pa je ogroženo tudi njihovo zdravje. Na vprašanja o dehidraciji, sončarici, poletnih alergijah in težavah, s katerimi se malčki lahko srečajo poleti, je odgovarjala priznana pediatrinja Suzana Škorjanc Antolič, dr. med., specialistka pediatrije.

Avtor: Alja Gogala

 

Katere so najpogostejše bolezni, ki se pri malčkih pojavijo poleti, in kako jih zdravimo?

Najpogostejše »poletne« bolezni so črevesne infekcije, razne alergije, vnetja sluhovoda, razna vnetja kože zaradi alergičnih vnetij ali sekundarnih bakterijskih infekcij, pregretja in dehidracije.

 

Katere oblike poletnih alergij se pri malčkih najpogosteje pojavljajo, kako se jim lahko izognemo in kako jih zdravimo?

Poletje je zagotovo čas, ki ni prijazen do alergikov. Alergije so pretirane reakcije organizma na snovi oziroma alergene, ki so v normalnih pogojih popolnoma neškodljive. Pogosto se lahko pojavi alergijski rinitis, pri katerem je simptome včasih težko ločiti od navadnega nahoda. Alergija povzroči kihanje, srbenje oči, serozen izcedek iz nosu in pekoče grlo. Pri prehladu simptomi izginejo po štirinajstih dneh, pri alergiji pa šele po jemanju zdravil. Alergija je vezana na določen letni čas, povzroči jo lahko na primer pozitivna družinska obremenitev, cvetenje trav itd. Pelod se raznaša z vetrom, zato jo je težko regionalno omejiti.

 

Kako lahko starši ukrepajo, če se pri malčkih pojavi alergija na sonce? Kakšna je preventiva?

Alergija na sonce je pogostejša pri svetlopoltih ljudeh. Telo se na izpostavljenost soncu odzove z mehurčki oziroma srbečimi bunkicami. Malčke lahko pred alergijo zaščitimo tako, da se z njimi zadržujemo v senci, pokrijemo jim ramena in uporabimo sončne kreme z visokimi UV-zaščitnimi faktorji.  Če je treba, pa lahko, po zdravnikovem priporočilu, uporabimo tudi antihistaminike in hladilne kreme.

 

Malčki pogosto zbolijo za vnetjem srednjega ušesa, tudi na morju. Kako prepoznamo prve znake in kako poteka zdravljenje?

Vnetje ušes je običajno zaplet pri vnetju nosno-žrelne votline, ki ga povzročijo virusi in bakterije. Vnetje se razširi iz nosu po Evstahijevi cevi, ki je pri otroku kratka in ozka. Prvi znaki vnetja srednjega ušesa so kljuvajoča bolečina v ušesih, otrok suva z glavo, se drži za uho, lahko ima povišano temperaturo, pri dojenčku se lahko pojavi nemir, jok, morda tudi driska in nespečnost. Pri hujši obliki obolenja se lahko pojavi tudi mastoiditis oziroma vnetje koščene kepe za ušesom. Bakterijsko vnetje zdravimo z antibiotiki, kapljicami za nos, analgetikom-antipiretikom, pri virusnem vnetju pa svetujemo kapljice za nos in analgetik. Poleti imajo otroci pogosto vnetje sluhovoda, na primer zaradi kopanja v umazani vodi. Koža v sluhovodu je pordela, otečena, lahko se pojavi tudi gnojni izcedek. V tem primeru običajno predpišemo lokalni antibiotik in kortikosteroide ter izpiranje sluhovoda.

Prevelika izpostavljenost soncu lahko povzroči nevarno sončarico, ki lahko resno ogrozi zdravje malčkov. Kako prepoznamo prve znake? Kaj moramo storiti v tem primeru?

Pretirana  in dalj časa trajajoča izpostavljenost močnemu soncu lahko privede tudi do sončarice, ki se kaže v pretiranem znojenju, mrzlici, glavobolu, rdečici in slabosti. Pacientom svetujemo počitek v zaprtem ohlajenem prostoru, uživanje dovolj tekočine, predvsem vode in nesladkani čaj, ohlajanje s tuširanjem, hladnimi in mokrimi obkladki. Seveda pa je priporočljivo tudi, da poiščemo zdravniško pomoč.

 

Koža malčkov je še posebej občutljiva. Kako nevarne so za malčke sončne opekline, lahko pustijo resne posledice? Kakšen zaščitni faktor je zanje primeren?

Dojenčkom do 6. meseca vsekakor odsvetujemo uporabo sončnih krem, starejšim od 6 mesecev pa sončne kreme z visokimi faktorji. Staršem svetujemo, da so z otroki od 10. do 16. ure v zaprtih prostorih. Otrokom dajemo dosti tekočine, če koža pordi, jih prhamo, kožo pa po sončenju negujemo s hladilnimi kremami. Otrok mora imeti na glavi ustrezno pokrivalo. Navodila veljajo tako za bivanje na morju kot za kratke sprehode. Pretirano izpostavljanje soncu je nevarno tudi za pojav kožnega raka.

 

Ob visoki vročini lahko hitro pride tudi do dehidracije. Kako opazimo, da je naš otrok dehidriran in kakšne so lahko posledice dehidracije?

Poudariti moramo, da dehidracija ni samo izsušitev. Telo, ki mu primanjkuje vode, ne more ohranjati zapletenega in občutljivega ravnotežja kemičnih snovi. Vzroki za dehidracijo so lahko bruhanje, driska, povišana telesna temperatura, intenzivna telesna aktivnost, večja krvavitev ali manjši občutek žeje. Znaki dehidracije so suhe, živo rdeče razpokane ustnice, motne vdrte oči in temnejši kolobarji okoli njih, jezik in ustna sluznica sta suha in lepljiva, pri polsedečem položaju je pri dojenčku vdrta mečava, koža je suha in če narediš kožno gubo, se ta počasi poravna, otrok manj lula, urin je temnejši, lahko pospešeno diha, frekvenca srca je lahko povečana, otrok pa je lahko tudi omotičen. Telo se na manjšo količino tekočine prilagodi tako, da mobilizira notranje rezerve, po 48 urah je pokazatelj dehidracije znižanje telesne teže.
Pri hudi dehidraciji lahko pride tudi do krčev, k sreči pa le redko tudi do smrti.

 

Kako morajo starši ravnati v primeru dehidracije otroka?

Ko je otrok dehidriran, morajo starši uporabiti vsa motivacijska sredstva, da pripravijo otroka k pitju. Otroku morajo ves čas ponujati tekočino, najprej na vsakih 5 do 10 minut, nato na 15 do 30 minut, pa naj bo to po slamici, brizgi ali žlički. Prve štiri ure je priporočljivo pitje vode, elektrolitskih mešanic in nesladkanega čaja. Potreba po tekočini je seveda odvisna od velikosti otroka. Dojenček, ki je težak na primer 10 kilogramov in ima 7-odstotno dehidracijo, s 6 odvajanji v 24 urah, potrebuje 700 ml za dehidracijo in 600 ml za odvajanja. V povprečju svetujemo, naj popije majhen otrok 1,5 l, večji pa 2 do 3 litre tekočine. Nato lahko začne s prehrano. Novejše teorije govorijo, da otrok ne potrebuje diete, a sama v začetku svetujem mešano prehrano brez sadja, z izjemo banan, odsvetujem tudi cvrtje in maščobe.

 

Uživanje katerih tekočin je za malčke primerno v poletnem obdobju in katerim se je bolje izogibati? Koliko tekočine morajo malčki zaužiti dnevno?

Poleti je zelo pomembno pitje tekočine. Svetuje se pitje vode, sadnih in zeliščnih nesladkanih čajev. Odsvetujemo pa pitje sladkih in gaziranih pijač. Potrebe po tekočini so odvisne od starosti in telesnih naporov. Okvirna potreba po vodi pri dojenčku v starosti do 3 let je 100 do 400 ml, pri otroku od 3 do 6 let od 600 do 800 ml, pri otrocih do 12 let 1100 ml, odrasli pa potrebujejo 1500 ml tekočine.

 

Katera hrana je za malčke primerna v poletnem obdobju?

Svetujemo lahko domačo lokalno pridelano pisano prehrano, ki vključuje sadje, zelenjavo, hladne juhe, dobro pečeno meso, jogurtove napitke in vodo. Sadje in zelenjavo hranimo v hladilniku. Vsekakor je poleti pri pripravi hrane še posebej pomembna higiena. Ločevati moramo surova in kuhana živila, zelo pomembna je tudi čistoča rok, ki jih je treba umivati pred pripravo hrane in po uporabi stranišča. Pomembno je tudi, da pripravljen obrok takoj pojemo oziroma ga hranimo v hladilniku.

 

Kako lahko v toplejšem letnem obdobju otroke uspešno zaščitimo pred piki komarjev? So repelenti zanje primerni?

Komarji so zoprne živalce zaradi brenčanja, pikov in posledično srbenja. Obstajajo teorije, da imajo nekateri ljudje komarjem prijetnejši vonj  in posledično utrpijo tudi več pikov. Repelenti so kemične ali rastlinske snovi, s katerimi namažemo vse izpostavljene dele telesa. Lahko so v obliki kreme ali losjona. Uporabljamo jih lahko od 6. meseca starosti dalje.
Staršem svetujemo komarnike na domačih oknih, na počitnicah pa seveda pride v poštev uporaba repelentov. Pri piku lahko pomaga hlajenje in po potrebi tudi antihistaminik.

 

 

Junij, 2014

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja