Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Nikoli ne slišimo, da bi kdo potarnal, da ga bolijo jetra, čeprav je neizmerno pomemben organ, ki opravlja številne funkcije. Kljub temu da so jetra sposobna naravne regeneracije, lahko zaradi konstantnega in dolgotrajnega nepravilnega načina življenja pride do maščobne okvare. Zakaj natančno in kako to preprečiti oziroma pozdraviti, smo povprašali Mojco Ribnikar, dr. med., iz Gastroenterološke interne klinike UKC Ljubljana. 

Avtorica: Katja Štucin

 

Za začetek bi vas prosila za kratek oris pomena jeter. Kakšne so njene funkcije?

Jetra so največja kemična tovarna človeškega organizma in največji razstrupljevalec našega telesa. V njih potekajo številni pomembni presnovni procesi, lahko rečemo, da brez jeter ni življenja.

Kakšni so prvi simptomi zamaščenih jeter in do česa pride, če se ne zdravimo? Kot pri večini bolezni, je najbrž več različnih faz.

Lahko rečemo, da so zamaščena jetra tihi ubijalci in notranji odraz nezdravega življenjskega  sloga modernega časa. Bolezen namreč poteka brez zunanjih simptomov in znakov, ki bi bolnika pripeljali k zdravniku. Lahko pa napreduje in vodi v jetrno cirozo in njene zaplete, kot so: otekanje v trebuh ter noge, krvavitve iz prebavil, zmedenost, ponavljajoče se okužbe, odpovedovanje ledvic ter pljuč in tudi jetrno celični rak.

Kaj sploh pomeni, da so jetra zamaščena? Kaj se dogaja v njih?

O zamaščenih jetrih govorimo, kadar maščobe presežejo pet odstotkov teže jeter. Maščobe se nabirajo v jetrnih celicah (hepatocitih) in ovirajo njihovo delovanje. Kadar je nabiranju maščob v jetrnih celicah pridruženo vnetje, govorimo o steatohepatitisu, ki lahko vodi v fibrozo (brazgotinjenje) in cirozo (preustroj) jeter.

Lahko natančneje spregovoriva o vzrokih za to bolezen? Najbrž je – kot omenjate – poglaviten način življenja. Kaj lahko privede do tovrstnega obolenja oziroma kako lahko preventivno ravnamo, da do tega ne pride?

Bolezen je povezana z metabolnim sindromom, ki je posledica sodobnega nezdravega načina življenja in vključuje še centralno debelost, sladkorno bolezen, zvišane krvne maščobe in zvišan krvni tlak. Zato je za preprečevanje in zdravljenje te bolezni najpomembnejši zdrav življenjski slog: zdrava uravnotežena prehrana, redna vsakodnevna telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač.

Omenjate pitje alkohola. Sva lahko nekoliko bolj natančni, saj vemo, da skoraj vsak kdaj popije kakšen kozarček. Kolikšna količina ogroža jetra?

Še sprejemljiva količina alkohola, ki ne ogroža jeter, je ena enota (10 g) alkohola na dan za ženske in do dve enoti alkohola na dan za moške. Eno enoto alkohola npr. vsebuje en deciliter vina oz. malo pivo ali šilce žganja.

Tudi nekatera prehranska dopolnila, ki so vse bolj popularna in se jih ljudje pogosteje poslužujejo kot včasih, naj bi imela škodljive učinke na jetra. Na kaj moramo biti pozorni pri tem?

Zdrava uravnotežena lokalno pridelana hrana zadosti prav vsem potrebam organizma po hranilnih snoveh, zato prehranskih dopolnil v resnici ne potrebujemo. Posebej nevarni so shujševalni pripravki, ki so večinoma povsem neučinkoviti, pogosto pa tudi nevarni, saj lahko pripeljejo celo do odpovedi jeter, a so ti primeri na srečo redki.

Glede na simptome se posameznik odpravi na pregled k osebnemu zdravniku. Kako pa potem poteka samo diagnosticiranje zamaščenosti jeter?

Kot že rečeno, bolezen navadno poteka brez simptomov in znakov in jo največkrat odkrijemo naključno, npr. pri sistematskem zdravniškem pregledu, ko v krvi najdemo zvišane vrednosti jetrnih encimov. Bolezen navadno lahko potrdimo z ultrazvočnim pregledom trebušnih organov in izključitvijo drugih vzrokov patoloških vrednosti jetrnih encimov, kot so okužbe z virusom hepatitisa B in C, nekatere imunske in presnovne jetrne bolezni ter bolezni jetrnega žilja. Če diagnoza po opravljenih krvnih preiskavah in ultrazvoku trebuha ni jasna, se lahko odločimo še za biopsijo jeter.

Pa vendarle naj bi bil pokazatelj bolezni jeter napihnjen trebuh ali pa kopičenje maščob okoli njega, tudi bolečine v trebuhu. Je to v tako majhnem odstotku, da to spregledamo?

Otekanje v trebuh in noge oziroma nabiranje proste tekočine (ascitesa) v trebušni votlini je lahko znak napredovale jetrne bolezni oziroma eden od najpogostejših zapletov jetrne ciroze. Nabiranje vode v trebuhu lahko spremljajo tudi bolečine, ki so lahko posledica naglega nabiranja tekočine v trebušni votlini, ali pa odraz okužbe. Bolniki z jetrno cirozo imajo namreč oslabljen imunski sistem, tako da so okužbe pri njih pogoste, resne in nemalokrat smrtne.

Sicer pa slišimo tudi, da rumene oči oziroma natančneje beločnice ali obarvanost obraza nakazujeta na obolenje jeter. To sploh drži?

Zlatenica oziroma rumeno obarvanje kože in beločnic je tako kot nabiranje tekočine v trebuhu eden najpogostejših znakov jetrne ciroze, lahko pa tudi drugih jetrnih bolezni, kot so virusni hepatitisi (okužba z virusom hepatitisa A, B in C), imunske in presnovne bolezni jeter, jetrni tumorji in okvare jeter zaradi zdravil. Zlatenica je lahko tudi posledica motnje v odtoku žolča iz jeter zaradi v žolčnih poteh zagozdenih žolčnih kamnov ali pritiska različnih struktur na žolčne poti, kot so tumorji trebušne slinavke in povečane bezgavke v tem področju. Zlatenica je lahko tudi znak krvne bolezni ali pa povsem nenevarna encimska motnja, ki ne potrebuje zdravljenja. Velja, da je zlatenica (rumeno obarvanje kože in beločnic) resen bolezenski znak in zahteva obisk pri zdravniku.

Ob tem ne smemo prezreti niti simptomov, kot so nenehna utrujenost, poslabšana koncentracija in pomanjkanje apetita. To so lahko simptomi tudi za marsikatero drugo obolenje, pa vendarle je prav, da v takšnih primerih ljudje obiščejo zdravnika, ki bo preveril tudi delovanje jeter, kajne?

Utrujenost, pomanjkanje apetita in zmanjšanje koncentracije so zelo splošni simptomi, značilni za mnogo bolezni, pojavljajo se sicer tudi pri boleznih jeter, vendar niso vodilni simptom. Zdravnik se bo na osnovi pogovora z bolnikom (anamneze) in kliničnega pregleda odločil, ali bo preveril tudi delovanje jeter.

Kako pa potem poteka zdravljenje maščobnih jeter?

Zdravila, ki bi učinkovito zdravila zamaščena jetra, trenutno še ni. Edina res učinkovita terapija je zdrav življenjski slog, kar je precej zahtevnejše od jemanja tablet. Naj ponovim: jejmo zdravo uravnoteženo lokalno pridelano hrano, poskrbimo za redno vsakodnevno telesno dejavnost in bodimo zmerni pri pitju alkoholnih pijač.

Jetra razgrajujejo maščobe, ki jih zaužijemo. Večina od nas ”predobro” je. Prav tako so v preteklosti raziskave že kazale, da Slovenci kar radi pogledajo v kozarček in se meram alkohola, ki ste jih omenili, kar malce posmehujejo. Ob tem lahko izpostavimo, da smo vsaj športen narod in da se v povprečju gledano veliko prebivalk in prebivalcev naše države ukvarja s športom. Kaj to na koncu pomeni, če vse skupaj seštejemo in gledamo na splošno, ali ima veliko Slovenk in Slovencev zamaščena jetra?

Zaradi nespornega dejstva, da imamo vrhunske športnike, še nismo športni narod. Predobro jemo, preveč alkohola popijemo in premalo se gibljemo. Sprehajanje po trgovskih centrih z vmesnimi postanki na klepetu ob kavici ni primerna telesna dejavnost, pa tudi če jo izvajamo vsak dan. Če vse skupaj seštejemo in gledamo na splošno, ima veliko preveč Slovenk in Slovencev zamaščena jetra.

 

December 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja