Sposobnost razgradnje laktoze je ob rojstvu največja, nato pa se sčasoma zmanjšuje in pri odraslih večinoma popolnoma izgine. Kadar odsotnost sposobnosti razgradnje laktoze sovpada s kliničnimi simptomi, govorimo o laktozni intoleranci.

Laktozno intoleranco lahko odpravimo z odstranitvijo laktoze v prehrani. Večina ljudi za izboljšanje simptomov ne potrebuje popolnega izogibanja laktozi, kar je pomembno za tiste ljudi, ki z mlečnimi izdelki pridobivajo pomembna hranila. Laktoza je prisotna v številnih predelanih živilih, tudi tistih, ki niso mlečna, zato je potrebno spremljati sestavine. Laktoza je prisotna tudi v mlečnih izdelkih, najmanj v maslu in nekaterih sirih, kjer je lahko zgolj v sledeh. Zaradi ugodnih biokemičnih lastnosti mleka in njegovih delov, je prisotna v mnogih predelanih živilih, tudi tistih, ki niso mlečnega izvora.

Dojenčki s kongenitalno hipolaktazijo in torej zelo resnimi kliničnimi simptomi morajo piti nadomestno mleko brez laktoze. Tudi kasneje njihova prehrana ne sme vsebovati živil z laktozo, niti v sledeh.

Fermentirani mlečni izdelki imajo nekoliko manjšo vsebnost laktoze in hkrati vsebujejo laktične bakterije, ki pripomorejo k razgradnji laktoze. Na tržišču se pojavljajo mlečna živila brez laktoze. V teh je laktoza odstranjena z dodakom encima laktaze in naknadno toplotno inaktivacijo tega encima. Mleko brez laktoze je bolj sladkega okusa. Razgrajeni glukoza in galaktoza sta namreč bolj sladki kot sama laktoza. V Sloveniji so izdelki lahko označeni z izrazom ‘brez laktoze’, če vsebujejo največ 0,1 g laktoze na 100 g živila.

Večina ljudi s hipolaktazijo ne razvije simptomov laktozne intolerance. Pri mnogih namreč pride do prilagoditve črevesne bakterijske flore, ki lahko s svojim metabolizmom nadomešča kopičenje laktoze in morebitne simptome. Prav zaradi tega lahko nekateri uspešno vzpostavijo črevesno floro in omilijo laktozno intoleranco z dodajanjem probiotikov, prebiotikov in sinbiotikov.

• Probiotiki so koristne bakterije, ki so normalno prisotne v našem črevesu.
• Prebiotiki so nerazgradljivi oligosaharidi (npr. inulin ali fruktooligosaharidi), ki so hrana črevesnih bakterij.
• Sinbiotiki so dopolnila, ki vsebujejo tako probiotike kot prebiotike.

Na nekaterih tržiščih je na voljo encim laktaza kot prehransko dopolnilo, in sicer za uživanje ob obrokih, ki vsebujejo mlečna živila. Takšna laktaza mora biti dovolj stabilna, da je ne uniči kislina v želodcu.

December, 2012