Stres, ki ga pogosto doživljamo, je do neke mere pozitiven, saj nas spodbudi, da gremo aktivno v akcijo in reševanje težav. Če pa se le-ta nalaga in postane naš vsakodnevni spremljevalec, pušča negativne posledice tako na telesu kot tudi duševnosti. Kje je tista prava meja med sprostitvijo in stresom, je odvisno od vsakega posameznika in njegovih psihofizičnih sposobnosti. Ko začutimo, da imamo vsega preveč, da nam zadeve polzijo iz rok, da smo razdraženi in utrujeni, je prav, da se ustavimo in si vzamemo čas za sproščanje nakopičene negative energije. Kako se posamezniki spopadajo s stresom in kako za svoje dobro počutje poskrbijo sami s preprostimi ukrepi, smo tokrat povprašali moški del populacije.
DAVID P., POSTOJNA
Kadar me vsakodnevne obveznosti preveč obremenijo, potrebujem le odmik od vsega hrupa. Pomaga mi aktivna prostočasna dejavnost. Sem športni tip in se rekreativno ukvarjam z motokrosom. To, da z motorjem oddrvim na prostrane širjave, mi v veliki meri pomaga, da se rešim stresa. Ker vožnja zahteva zbranost, moram opustiti in preusmeriti vse negativne misli in skrbi, ki me težijo. Moja pozornost mora biti v celoti posvečena vožnji in krmiljenju po gozdnih poteh. Kilometri prašne ceste in adrenalinska vožnja pušča za seboj vso napetost, nelagodje in slabo voljo. Takrat resnično pozabim na vse. Na službo, težave, skrbi, … Pozabim na vse omejitve, ki me dnevno utesnjujejo in šele takrat prav zaživim. Sem sam s seboj in to me osvobaja. S take vožnje se vedno vrnem prerojen in napolnjen s svežo energijo in z novimi močmi za nadaljnje delo.
ALEŠ M., KOSEZE
Dan začnem z jutranjo telovadbo, da prebudim tudi telo. V pol ure razgibam celotno telo, nato pa obvezno na tešče popijem pripravek iz alg. Za dobro fizično pripravljenost poskrbim s sproščujočim dolgim sprehodom ob morju vsaj enkrat tedensko. Hoja traja približno 4 ure, tako da resnično spodbudim krvni sistem in oskrbim telo s kisikom. Name blagodejno vpliva tudi morski jod, ki ga vdiham med sprehodom. Za sprostitev duševnosti preberem vsak teden eno knjigo z duhovno vsebino. Redno sem v stiku z najboljšim prijateljem, kar mi pomaga, da ostajam v pozitivnem razmišljanju. Zavestno se tudi izogibam družbi, ki name negativno vpliva. Moje načelo je, da poskušam v vsakem dogodku, ki se mi zgodi, videti pozitivno sporočilo in hkrati razmišljati čim bolj spodbudno.
MARJAN Š., LJUBLJANA
Ko opazim, da postajam od preobilice obveznosti utrujen in nerazpoložen, si obvezno vzamem nekaj časa za sprostitev v dobri družbi. Običajno se to zgodi, ker težko postavim mejo med opravili, ki me čakajo v službi, in prostim časom. Preveč časa in energije porabim za delo. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem v svoj delovni teden vnesel tudi čas za oddih. Ta čas običajno vključuje druženje s prijatelji, ogled nogometne ali katere druge tekme. Moška debata ob vrčku piva vedno blagodejno deluje name. Prav tako pogovor in razumevanje partnerice odvzame veliko teže mojim bremenom.
MARKO Š., POSTOJNA
Za ugodno počutje moram najprej poskrbeti z uravnoteženo prehrano. Že več let imam namreč sladkorno bolezen in povišano vrednost holesterola v krvi. Poslabšanje bolezni vpliva na moje slabo počutje. Pazim, da zjutraj, ko telo potrebuje veliko energije, uživam energijsko bolj bogato hrano. Izbiram naravne ogljikove hidrate namesto umetnih ter se izogibam maščobam in preveč soljeni hrani. Zvečer, ko se telo obnavlja, potrebujem predvsem kakovostne beljakovine. V popoldanskem času in zvečer uživam več zelenjave. Pazim tudi, da je hrana, ki jo uživam, kakovostna, zato obvezno preberem etikete o vsebnosti snovi na živilih. Trudim se, da redno uživam obroke. Za dobro telesno počutje je pomembno tudi, da pijem dovolj vode. Znano je, da na slabo počutje vpliva tudi stres, ki slabi imunski sistem, zato se trudim nakopičeni stres, ki se nabira, pravočasno pregnati iz telesa.
PETER K., LJUBLJANA
Slabo počutje me pogosto zajame v zimskih mesecih. Manj sonca in krajši dnevi me spravijo v depresivno razpoloženje. Kaj mi pomaga do boljšega počutja? Na prvem mestu je lastna aktivnost in načrtovanje družabnih dogodkov, ogled razstave, obisk muzeja. Pri meni deluje tudi, da pozimi nosim bolj živahne barve, ki me nekako osvežijo. V dobro voljo se poskušam spraviti tudi z zavestnim pozitivnim razmišljanjem in optimističnim gledanjem na svet. V poletnem času pa s slabo voljo nimam posebnih težav. Sonce in dolgi dnevi me kar vabijo v različne aktivnosti, v katerih uživam in se imam lepo.
TOMAŽ Furlan, POSTOJNA
Slabo počutje in utrujenost si poskušam izboljšati tako, da sledim svojemu lastnemu bioritmu. Ker imam včasih težave s spanjem, se poskušam izogniti uporabi računalnika in uporabi različnih zaslonov (televizijskih ali računalniških) pred počitkom, saj imam občutek, da me sevanje iz teh naprav razdraži in škodljivo deluje na moje telo. Tudi v prostem času se poskušam izogniti uporabi elektronskih naprav ter si raje večkrat privoščim daljši sprehod ali tek po naravi. Ko slednje ni izvedljivo, mi pride prav tudi sobno kolo.
MIHAEL Turin, LJUBLJANA
Pred nezgodo, ki sem jo pred kratkih doživel, sem običajno med tednom vstajal ob 4.40, tako da sem lahko ob 5.00 že tekel. Tek je trajal 30–40 minut, potem pa sem izvedel še nekaj serij trebušnjakov in sklec. Sledil je tuš s hladno vodo. Če me je zjutraj preganjal čas in tega obreda nisem utegnil opraviti, sem to nadoknadil popoldan. Ko sem prišel iz službe, sem kolesaril od Brnika do pod Krvavca. Nato sem izvedel še tek do vasi Štefanja gora in nazaj, kar je okoli 6–7 kilometrov. Tudi ob vikendih sem počel isto, le da sem navadno vstajal uro kasneje. Za dobro telesno pripravljenost sem se že kot študent navadil, da nikoli nisem uporabljal dvigala.
BOŠTJAN Kirn, IL. BISTRICA
Za dobro fizično počutje poskrbim predvsem tako, da sem vedno dobro telesno pripravljen, saj že samo delovno mesto, ki ga trenutno imam, zahteva od mene ustrezno fizično kondicijo. Če vreme dopušča, si kondicijo nabiram v naravi, v zimskih dneh, kot to ni mogoče, pa se redno rekreiram na trenažerju, ki ga imam doma. Obvezno imam na urniku tudi rekreacijo s prijatelji v telovadnici, ki se je udeležim ob koncih tedna. Ljubiteljsko se ukvarjam z igranjem harmonike, kar me psihično sprošča. V dobro voljo pa me vedno spravi tudi poslušanje kakovostne glasbe, ob kateri počnem, kar me tisti trenutek pač veseli.
ŽIGA P., KOPER
Preventivno odpravljam stres s fizično aktivnostjo. Poskušam obvladati svoje misli in čustva, da ostajam vedno optimistično naravnan. Izvajam jogo, kar mi omogoča, da imam v telesu uravnano energijo, kar prepreči mnoge bolezni. Če sem bolj izpostavljen stresu, si pomagam z uživanjem koloidnega srebra. Dvakrat na leto pa izvedem razstrupljevalno kuro s pitjem prečiščene gline, ki omogoča, da iz telesa izločim vse strupe, ki se nalagajo v organizmu. Pozimi obvezno izvajam tudi savnanje v finski savni, kar močno okrepi imunski sistem.
Marec 2013
