Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Ljudje imamo mnogo težav z izražanjem čustev. Ker je za nas vsekakor blagodejno, če pridejo na dan, nam lahko pri tem pomaga glasba, natančneje muzikoterapija. Ta oblika terapije, ki jo izvajajo tudi na Centru za mentalno zdravje v Ljubljani, je primerna za ljudi vseh starosti, ki se znajdejo v stiski. Na Centru se ukvarjajo z adolescenti, alkoholiki, s psihotiki, z nevrotiki, z osebami, ki trpijo zaradi depresije ali motenj hranjenja. Profesorica muzikologije in angleščine, psihoterapevtka Vida Celarec, je zdravljenju pacientov s pomočjo glasbe posvetila 35 profesionalnih let. Z njo smo se pogovarjali o obliki terapije, s katero so v ZDA zdravili tudi veterane druge svetovne vojne.

Avtor: Andreja Hergula

 

Po večini poslušajo glasbo 

Na Centru za mentalno zdravje je muzikoterapija le del mnogovrstnega zdravljenja. Na uri muzikoterapije se zvrstijo pacienti iz šestih oddelkov, vsak oddelek po enkrat na teden. Ura ponavadi poteka tako, da izkušen muzikoterapevt izbere primerno glasbo, prilagojeno vsaki skupini posebej, ki jo pacienti doživeto poslušajo. Nato sledi pogovor, vendar ne o glasbi, temveč o občutjih, ki privrejo na dan. »Nekdo pove, da je »danes tesnoben« in to je zadosti. Drug lahko o svojem doživljanju pove dolgo zgodbo. Na Centru imamo tak sistem, da napačnega odgovora ni, vsak lahko pove, kar čuti,« zatrjuje Vida Celarec.

 

Ko pacienti naredijo orkester

20 odstotkov skupinske muzikoterapije poteka tako, da pacienti sami poprimejo za glasbila in ob spremljavi terapevtke na klavirju skladno zaigrajo. Takim glasbilom pravimo Orffov inštrumentarij, ki je sestavljen iz ksilofona, bobenčkov, tamburina, metalofona, zvončkov in  palčk, … Pacient, ki je bolj plahe narave, bo npr. igral triangel, če pa je bolj agresiven, bo udarjal po bobnih. Vida Celarec pove, da so skupine odprte. Nekateri pacienti so hospitalizirani krajši čas, drugi daljši. »Ni tako kot v šolskem razredu, ki ga imaš vedno v isti zasedbi. Včasih je težko, ko pride kak nov pacient, ki je bolj pasiven in se še ne more vključiti v skupino. Zato ga moramo pustiti pri miru, da se ne ustraši, da mora že takoj sodelovati. Tisti pacient, ki je že dolgo časa v skupini, pa je lahko vodja takega orkestra.«

 

»Včasih sem igral sintesizer«

Individualne terapije z glasbo so namenjene posebej nadarjenim pacientom. Na tovrstni terapiji pacienti sami poprimejo za kitaro, klavir. Celarčeva navede samo eno izmed takih pozitivnih izkušenj. »Pacient je prišel na oddelek in ni spregovoril ničesar na nobeni skupini. Nekega dne pa je pripomnil, da je »včasih igral sintesizer«. Poslali so ga k meni in imela sva individualne terapije. Pred tem je bil sam, brez službe, po obiskih terapije pa je začel učiti sintetizator, hodil je k učencem domov in se je lepo socializiral. Zdaj poleti štiri mesece igra v Portorožu, kar je krasno. To je bila zelo uspešna terapija.«

 

Krajša skladba, pa bo

Delo z mladimi, starimi od 16 do 21 let, se mora prilagoditi. Terapevt se mora ozirati na njihov okus in jih spodbuditi tudi k temu, da glasbo prinesejo od doma. S svojim izborom glasbe lahko najlažje povedo, kako se počutijo. Kako pa glasbo zanje izbere terapevt? »Na podlagi izkušenj je klasična glasba tista glasba, ki največ pripomore, da se človek poglobi vase. Mladi ne poslušajo cele simfonije, ampak največ 10 minut glasbe. To je zelo primeren čas, da se potem še pogovorimo. »Malce nenavadno je, da se tudi adolescenti odzovejo na klasično glasbo. Nekateri rečejo: »To je Mozart? Mislil sem, da je Mozart samo tisti »cigumigu« na violino.« Treba je izbrati primerno skladbo, ne predolgo. Adolescenti so po svoje revčki, v šoli so jih peljali poslušat kakšen dolg koncert ali opero, kar jim ni bilo všeč. Pri nas ponavadi uvidijo, da je klasika lahko tudi lepa.«

 

Pacienti so različni, ure so različne

Skupina nevrotikov je po mnenju Vide Celarec najbolj motivirana, zato lahko tukaj poslušajo daljše skladbe. »Zelo hvaležen je tudi oddelek za krizno intervencijo, kamor napotijo veliko ljudi v depresiji in tiste, ki so poskušali storiti samomor. Po uri muzikoterapije večkrat pridejo k meni s pohvalami in sprašujejo, če se naslednji teden spet vidimo,« pravi Celarčeva. Osebe, ki so doživele krizo, so na skupinah bolj popustljive kot na primer alkoholiki, ki so v času treznosti čisto običajni ljudje. Ti lahko poslušajo daljše skladbe, dosti lažje pripovedujejo o svojih težavah. Osebe s hudo psihozo pa včasih ne morejo sodelovati pri pogovorih oz. terapijah, zato jim muzikoterapija skuša pomagati pri sprostitvi. Pri lažjih oblikah psihoze pa lahko paciente bolj spodbudimo. Specifičen primer so ljudje, ki žalujejo zaradi izgube. Vprašam jih, če je bilo hudo poslušati glasbo, oni pa mi odgovorijo, da je bila glasba lepa, ampak , da jim je hudo. Svetujem jim, da se zjokajo. Pravijo, da je ta ura res posebna, ker se na njej lahko jokaš ali smejiš.«

 

Tudi starejšim je všeč

Muzikoterapija je primerna za vse starosti. Celarčeva obiskuje z odpuščenimi pacienti tudi domove za starejše občane. Za božič sestavijo glasbeni program, v katerem sodelujejo pevci, flavtistka, kitarist in seveda spremljava na klavirju Vide Celarec, brez katere nikakor ne želijo in ne morejo nastopiti. Vedno žanjejo bučne aplavze. Njihov »železni« repertoar so narodne pesmi in Bach-Gounodova Ave Marija.

 

Tudi šarlatani so na delu

Človek se skozi obdobja spreminja. Enkrat mu ustreza določena vrsta glasbe, drugič druga. Če kakšni posamezni članki navajajo, da je treba poslušati točno določeno skladbo pri določeni bolezni, je to šarlatanstvo. To ni tako enostavno. Pacienta je treba poznati. Zato Vida Celarec prilagaja glasbo vrsti pacientove bolezni in njegovemu trenutnemu čustvenemu stanju. »Treba je imeti ogromno izkušenj, potem gre enostavno,« pravi.

 

Kaj pa doma?

Ko pacienti odidejo iz bolnišnice, si doma želijo take sprostitve, kot so jo doživeli na muzikoterapiji. Zato ima prof. Celarec zanje in za bralce ABC ZDRAVJA nasvet: »Za začetek si enkrat na teden vzemite čas. Ne likajte, ne pomivajte, ne pospravljajte, samo usedite se in poslušajte glasbo. Takšno, ki vam bo srce in telo napolnila s pozitivno energijo. Lahko je dolga 3 minute, lahko je cela simfonija ali pa opera, kakor želite. Na ta način nekateri meditirajo vsak dan. Posledično so umirjeni, skoncentrirani in tolerantni. Vsak dan nekaj takega zdravila, pa bo!«

 

Nosečnice, pozor!

Glasba, primerna za vas, seveda pa tudi za ostale, naj bi bila v ritmu vašega pulza, ne prehitra, ne prepočasna. Na vas mora vplivati blagodejno. Bolje je, da poslušate samo instrumentalno glasbo. Besedilo namreč usmerja. Sama glasbila pa ne usmerjajo, ampak spregovorijo na poseben način. Vida Celarec slikovito opiše: »En dan lahko ob njih doživite zgolj sprostitev, drug dan pa boste morda slišali, kako klarinet dosega višave in se spomnite na hojo po hribih. Nekatere skladbe Mozarta nas npr. lahko spomnijo na pastirčka, ki igra na piščalko in pase ovčke. Takoj lahko doživimo idilično naravo. Dokazali so tudi, da Mozartova glasba ob rednem poslušanju v nosečnosti vpliva na umske in verbalne sposobnosti otroka, otrok tudi prej shodi.«

 

Vida Celarec: »Veliko dobim od svojega dela.«

Celarčeva ima po 35 letih še vedno zelo rada svoje delo. Izpolnjuje jo to, da pacienti na muzikoterapiji vidijo svoj boljši jaz. Medtem ko na drugih terapijah govorijo bolj o svojih težavah, se tu pojavljajo tudi lepe stvari. Pacienti pravijo, da je muzikoterapija najbolj pozitivna od vseh skupin. Primerno za tako skupinsko delo pa je tudi število pacientov, saj jih več kot dvanajst ni naenkrat v skupini. Kot pravi Vida Celarec, je tudi Jezus imel okrog sebe le dvanajst apostolov. V taki skupini je najbolje delati.

 

 

Ste vedeli, da …

… je klasična glasba najbolj odzivna za paciente? Tudi če ne marate klasike, si poskušajte najti lepo klasično skladbo in jo poslušajte. Izberite dobro glasbo, tako, ki vas bo navdala z nečim lepim, vam dala energijo in upanje. Vrsta glasbe, ki jo poslušamo, vpliva na človeka.

 

… Mozartova glasba, ki jo nosečnica redno posluša, dokazano pripomore k lepšemu videzu dojenčka?

 

 

Maj, 2010

Ne spreglejte

Zlomljeno zapestje - kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu
Preberi več
Rak jajčnikov je po pogostosti v Sloveniji sedmi najpogostejši rak med ženskami. Bolezen se v zgodnjem stadiju le redko izrazi
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična in vnetna revmatična bolezen. Običajno traja vse življenje, poglavitni simptom pa je vnetje sklepov. Bolezen je
Preberi več
Stenska klimatska naprava MSZ-AY je najnovejši model v seriji stenskih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC, ki so primerne tudi za ogrevanje
Preberi več
V današnjem hitrem tempu življenja se pogosto soočamo s prehranskimi izzivi, ki lahko privedejo do različnih prebavnih težav. Sodobna prehrana
Preberi več
V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več