Mnogi so mnenja, da je smrčanje zgolj težava življenjskih sopotnikov ‘smrčačev’, vendar gre za simptom, ki opozarja na ovire v dihalni poti, torej motnje dihanja in tudi spanja. Zakaj pride do tega pojava, kako nevaren je, kako ga lahko rešimo, smo med drugim vprašali prim. mag. Igorja Korena, dr. med., spec. interne medicine in pulmologije.
Avtorica: Katja Štucin
Zakaj pravzaprav pride do smrčanja? Kakšni so vzroki?
Smrčanje ponoči ni nič nenavadnega. Od 30 do 40 % odraslih ljudi smrči. Običajno to še ni bolezen. Vzrok smrčanja je v nihanju (vibriranju) sluznice zgornjih dihal in mehkega neba med spanjem, ko se mišičje vratu sprosti in je ohlapnejše. Smrčanje se okrepi po uživanju alkohola, drog ali pomirjeval. Prehodno se lahko pojavi tudi ob vnetju v zgornjih dihalih (nahod, vnetje grla), zelo pogosto je tudi pri kroničnem vnetju zgornjih dihalnih poti (kronični rinitis, nosni polipi, povečani žrelnici ali mandeljni, itd.) Pogosteje smrčijo tudi kadilci ter čokati in prekomerno rejeni ljudje.
Vemo, da so ‘smrčači’ moteči za okolico. Pa ima tudi tisti, ki smrči, manj kakovosten spanec?
Ni nujno. Tisti, ki ponoči brez težav dihajo skozi nos, po navadi spijo dobro. Nos ni nepomemben organ, je kot veža v hiši: zrak segreje, ga navlaži, očisti in pripravi za vstop v pljuča. Če ponoči dihamo skozi usta, pride neustrezno pripravljen zrak v pljuča, razvijeta se lahko kronični bronhitis ali astma. Nekateri smrčači pa ponoči ne morejo dihati skozi nos. Ti spijo manj učinkovito. Ponoči se večkrat prebujajo, da si navlažijo suha usta s požirkom vode, zjutraj pa se kljub vsemu zbujajo z zasušenim in hrapavim grlom, kašljajo in imajo občutek dušenja. Njihov spanec je večkrat nekakovosten.
Na kakšne načine se lahko smrčanje odpravi brez kirurških posegov?
Najprej je potrebno odstraniti dražljaje, ki kronično dražijo nosno sluznico. Potrebno je prenehati kaditi, v onesnaženem delovnem okolju pa nositi zaščitno masko. Prekomerno rejeni morajo shujšati, potrebne so vsakodnevne vaje za krepitev vratnega mišičja, vsakodnevne dinamične obremenitve, v smislu pospešene hoje, teka ali kolesarjenja. Zelo učinkovito je večerno redno vlaženje nosnih hodnikov s slano vodo. To je lahko fiziološka raztopina ali domači pripravek: zavremo 1 liter vode iz pipe in vanjo stresemo 1 čajno žličko kuhinjske soli ter raztopino ohladimo. To je to! Vsak večer si pred spanjem nakapamo v obe nosnici toliko kapljic slane vode, da začutimo vlago v grlu. Po navadi že samo to olajša nočno dihanje skozi nos in zmanjša smrčanje. Če vam zdravnik predpiše nosne steroide (pršilke za v nos), jih uporabljajte zjutraj, ker velikokrat sušijo nosno sluznico in lahko otežujejo spanec.
Če so prisotni zastoji dihanja in znaki prekomerne dnevne zaspanosti, je lahko smrčanje opozorilo za nastanek resnejših zdravstvenih težav. Kdaj je čas za obisk zdravnika?
Kadar smrčači med smrčanjem prenehajo dihati. Na to jih največkrat opozori partner. Prenehanje dihanja se strokovno imenuje apneja. Približno 2 do 4 % odraslih ima vsaj lažjo obliko obstruktivne apneje v spanju (OSA). Gre za dinamično zaporo zgornjih dihalnih poti (nosnih hodnikov, žrela ali grla) med spanjem. Navadno je mišičje med spanjem sproščeno in zato ohlapnejše. Koren jezika lahko zdrsne nazaj proti zadnji steni žrela, mlahavo in zadebeljeno mehko nebo se lahko povesi na koren jezika, vneta ali nabrekla sluznica nosnih hodnikov in žrela lahko stisne dihalno pot, enako tudi povečani žrelnici in/ali mandeljni.
Vsi ti vzroki lahko prehodno prekinejo pretok zraka do pljuč; zastoj lahko traja od 10 do 120 sekund. Med apnejo (zastojem dihanja) se dihalne mišice in preponi krčijo, da bi omočili pretok zraka oz. vdih. Taki bolniki ponoči pogosto smrčijo, se premetavajo po ležišču, se prekomerno znojijo in se večkrat zbujajo v paniki pomanjkanja sape. Partnerji pa opažajo, da smrčači večkrat na noč prenehajo dihati. Zjutraj se taki bolniki zbujajo čemerni, zbiti, utrujeni, upočasnjeni, z občutkom, da se niso naspali oz. da niso nič sanjali. Preko dneva večkrat zakinkajo, tako doma kot na delovnem mestu. Delovno in umsko pa so manj učinkoviti. Velikokrat so tudi povzročitelji delovnih in prometnih nezgod.
Zdravljenje poteka na več nivojih, in sicer vključuje hujšanje, spodbujanje telesne aktivnosti, ureditev prehodnosti nosnih poti (kirurško ali protivnetno), odsvetuje se jemanje sedativov in pitje alkohola ali pa je potrebno dodatno zdravljenje z aparaturami, ki proizvajajo nadtlak v dihalih (CPAP).
Izpostaviva še uvulopalatoplastiko. Za kakšen poseg gre in kako uspešno se z njim odpravlja smrčanje?
Uvulopalatoplasika je poseg, ki ga v Sloveniji opravljajo specializirani strokovnjaki na področju ORL. Če ima bolnik z OSA povešeno in ohlapno mehko nebo, zadebeljen, podaljšan in opletajoč jeziček, mu zdravniki višek tkiva odstranijo ali ga fizikalno tako obdelajo, da postane tkivo bolj togo oz. usnjato. Poseg je dokaj preprost, nenevaren in hiter. Blažje oblike obolenja operirajo kar ambulantno v lokalni anesteziji, težje oblike pa v bolnišnici v splošni anesteziji.
KAKO SE KAŽE SINDROM OSA:
- Smrčanje in/ali prenehanje dihanja ponoči.
- Nekakovosten spanec brez sanj in s pogostim prebujanjem.
- Premetavanje po ležišču in prekomerno znojenje.
- Občutek dušenja in zasušenosti grla.
- Jutranji glavoboli in upočasnjenost.
- Prekomerna zaspanost in utrujenost čez dan.
- Slaba koncentracija, depresivnost in otopelost.
- Manjša delovna ali učna vnema.
- Pogoste sovpadajoče bolezni, kot so visok tlak, debelost, obolenja srca, sladkorna bolezen tipa 2, motnje srčnega ritma in kronični bronhitis.
IZPOLNITE OBRAZEC ESS ZA DOLOČANJE PREKOMERNE ZASPANOSTI PODNEVI, ki ga najdete na www.apneja.si/ESS-obrazec/. Če po vprašalniku dosežete več kot 10 od 24 točk, je pri vas OSA zelo verjetna!
November, 2014
