Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Nasprotniki teorije o spomladanski utrujenosti pravijo, da je danes na svetu toliko kronično utrujenih ljudi skozi vse leto, da razlog ne more ležati kar preprosto v letnem času. Drugi pa so prepričani, da je zima čas, ko telo zaradi manj gibanja, ohlapnejših oblačil, daljšega spanja in prehranjevanja z vitaminsko osiromašeno hrano postane okornejše, manj vitalno. Ko posije sonce, bi bili naenkrat radi polni energije in aktivni, vendar nas telo preprosto ne dohaja. Asist. Dejan Kupnik, dr. med., spec. iz zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor pojasnjuje, da je laični termin »spomladanska utrujenost« sicer dobro uveljavljen, vendar kljub temu še vedno ni oprijemljivih znanstvenih dokazov, ki bi ga uspeli verodostojno potrditi.

 

Avtorica: Petra Bauman

 

Vstati ali spati

Še vedno ni znano, ali gre za prehodne motnje, ki bolj ali manj prizadenejo vse nas in nimajo posebnega vpliva na življenje, ali pa za dejanski »sezonski« simptom določenih resnejših stanj, predvsem duševnih, oziroma za simptom, ki nakazuje večjo možnost razvoja kakšne resnejše razpoloženjske motnje. Če pristopamo s strani tistih, ki so zaradi spomladanske utrujenosti prizadeti, se v času od konca marca pa nekje do konca junija pojavljajo simptomi, kot so utrujenost, zaspanost, pomanjkanje energije in volje, nekaterim se razpoloženje odkloni tudi v smer večje razdražljivosti in nemira, pogostejših glavobolov, vrtoglavic in bolečin po telesu.

Zdravniki kot možen vzrok za te težave najpogosteje navajajo prehodne motnje ravnotežja na ravni hormonov in možganskih prenašalnih signalnih molekul – nevrotransmitorjev. Oba sistema naj bi bila subtilno povezana s spremembami v naravi, sploh s svetlobnimi, in povečevanjem telesne aktivnosti ob zaključku zime. Tako hormoni kot nevrotransmitorji morajo biti za normalno delovanje telesa in možganov natančno uravnani in vsak minimalni odklon mora telo nekako kompenzirati. Ker so od teh sistemov odvisne vse telesne funkcije, se simptomi lahko pokažejo s širokim spektrom težav, od motenj prebave in telesne presnove nasploh, do nihanja krvnega tlaka in pulza, neopredeljene povečane mišične občutljivosti, motenj razpoloženja, spanja, utrujenosti in splošnega slabega počutja. Znano je, da se pozimi v telesu nabere veliko melatonina, ki je odločilen za spanje. Ob daljših dneh z več sončne svetlobe pa dobijo možgani signal za pospešeno izločanje serotonina, hormona budnosti in dobrega razpoloženja. Ker pa sodobni človek ob začetku pomladi ne pohiti v naravo po vzoru naših prednikov, mu serotonina primanjkuje in nekako ostaja v zimskem spancu. Nekateri za omenjene simptome krivijo še povečane potrebe organizma po določenih vitalnih vitaminih in drugih elementih, ki jih v telesu čez zimo začne primanjkovati. Vendar dokazov o tem ni, poudarja Dejan Kupnik.

Občutljivejši in kronični bolniki so bolj dojemljivi za spomladansko utrujenost

Po besedah Dejana Kupnika je težko govoriti o večji ogroženosti določene populacije ljudi. Izkušnje iz ambulant sicer kažejo, da so k spomladanski utrujenosti bolj podvrženi tisti, ki jih že sicer bolj pesti nihanje razpoloženja ali pa se že zdravijo zaradi določenih duševnih bolezenskih stanj. Naslednja velika skupina ljudi, ki je nagnjena k spomladanski utrujenosti, so ljudje z različnimi kroničnimi boleznimi, ki že nasploh težje prenašajo podnebne spremembe, pa tudi manj aktivni, prekomerno težki in tisti, ki se neustrezno prehranjujejo.

Ni zmeraj kriva pomlad

Spomladanska utrujenost ni bolezensko stanje, ki bi upravičeno zahtevala bolniško odsotnost, prav tako ljudje zaradi tega zdravniške pomoči po navadi ne iščejo. Če pa pride do izrazitih poslabšanj kroničnih bolezni srca in ožilja, prebavil, kroničnih bolečinskih stanj in razpoloženjskih motenj, pa je seveda treba presoditi, zakaj in koliko so se poslabšale ter ustrezno ukrepati. Dejan Kupnik opozarja na skrajnost, ko ljudje za vsako utrujenost spomladi krivijo spomladansko utrujenost. Ob vztrajanju težav je namreč treba izključiti tudi resnejša stanja. Še posebej moramo biti pozorni, če se takšno stanje pojavi prvič in izrazito moti vsakdanje aktivnosti. Predvsem moramo izključiti slabokrvnost, pomanjkanje železa, ščitnične motnje, dehidracijo, motnje na ravni elektrolitov, ne nazadnje tudi motnje v delovanju ledvic ali jeter.

Čarobne formule ni

Za odpravljanje težav velja upoštevati navodila o zdravem načinu življenja, ki vključuje dovolj izpostavljanja sončni svetlobi, izvajanje telesnih aktivnosti in uživanje zdrave in sveže sezonske prehrane. Po besedah asist. Kupnika nekatere raziskave sicer zadnje čase omenjajo, da je za spomladansko utrujenost lahko krivo pomanjkanje vitamina D, a ponovno: trdnih dokazov in splošno uveljavljenih priporočil v zvezi s tem še ni. Že izpostavljanje neposredni sončni svetlobi postopoma zagotovi zadostno tvorbo vitamina D v telesu, nekateri ljudje pa dodatno uživajo tudi vitaminske preparate, ki jih lahko brez recepta kupijo v lekarni. Vitamin D je v maščobah topen. Ker je maščobnih sestavin v prehrani po navadi dovolj, je tudi absorbcija dodatno zaužitega vitamina v tem pogledu ustrezna.

Poiščimo vzrok utrujenosti

Mnogokrat izčrpanost izhaja iz pretiranih skrbi in nenehnega tuhtanja, pa tudi iz neizraženih občutij, na primer zadržane jeze, krivde ali nemoči. Zato težave rešujte sproti in se obkrožite z ljudmi, ob katerih vam je prijetno. Izredno pomemben je dober, dovolj dolg spanec, pred katerim se izogibajte težkim pogovorom, napetim filmom in napornejšim oblikam rekreacije.

April 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja