Urinska inkontinenca ali nenadzorovano uhajanje urina je težava, ki pesti precejšnje število predvsem žensk in močno vpliva na njihovo kakovost življenja. Med mlajšimi ženskami v reproduktivnem obdobju naj bi jih prizadela okrog 15 %, s starostjo pa incidenca – sploh urgentne inkontinence – narašča in tako naj bi za to težavo trpelo več kot 50 % vseh žensk v menopavzi.
Poznamo dve obliki, in sicer stresno inkontinenco oz. bolje napetostno uhajanje, ter urgentno inkontinenco oz. nujnostno uhajanje. O diagnostiki in zdravljenju obeh ter preventivnih navadah za zdrav mehur smo se pogovarjali s strokovnim direktorjem Ginekološke klinike v Ljubljani, izr. prof. dr. Adolfom Lukanovičem, dr. med.
Avtor: Anja Kuhar
Poznamo dve obliki urinske inkontinence, pa začniva kar pri prvi obliki. Kaj je torej stresna urinska inkontinenca in kaj jo povzroča?
Stresna urinska inkontinenca pomeni uhajanje urina ob naporu, kar ponesrečeno imenujemo stresna ali ‘effort’ inkontinenca – ponesrečeno zato, ker vsak najprej pomisli na stres. Boljši izraz je napetostno uhajanje, kakor jo je poimenoval urolog prof. Janež. Gre za slabost mišice zapiralke sečnega mehurja, povečan intraabdominalni tlak, pritisk v trebuhu, ki nastane zaradi najrazličnejših dejavnosti, kot so kašljanje, kihanje, skakanje, hoja po stotpnicah itd. Skratka, pojavlja se ob težkem dvigovanju, med športno dejavnostjo in celo med spolnimi odnosi.
Poznamo tudi urgentno urinsko inkontinenco. V čem se razlikuje od stresne inkontinence oz. napetostnega uhajanja?
Pri stresni inkontinenci uide le nekaj kapljic urina, pri urgentni pa izteče celotna vsebina mehurja v trenutku, ko začutimo potrebo. Za razliko od stresne pri urgentni inkontinenci ni razlog slabost zapornega mehanizma, pač pa nemirna mišična stena oz. krožna mišica sečnega mehurja. To imenujemo tudi PASM – prekomerna aktivnost sečnega mehurja.
Sečni mehur se obnaša kot srce, saj je gladkomišični organ: pri obeh se sistola stiska in razteza, le da srce to počne hitro, sečni mehur pa počasi. Mehur zdrave ženske se napolni na 3–4 ure. Če gre za nujnostno uhajanje, pride prej kot v tem času do krča oz. neke vrste aritmije, zaradi česar se mehur hitro skrči, potrebe ni mogoče zadržati in urin izteče iz mehurja.
Omenjate fiziološke vzroke za nastanek obolenja. So torej vzroki zgolj fizične narave ali ima kdaj prste vmes tudi človeška psiha?
Seveda so vzroki tudi psihološke narave, saj je mikcijski mehanizem centralno pogojen. Zagotovo ima lahko nek psihični trenutek vpliv. Saj poznate: ‘od strahu se je kar polulala’. Svoje doda tudi trema. Nervoza pred izpitom lahko vpliva na to, da ima ženska občutek tiščanja na vodo.
Pogosto zasledimo, da urinsko inkontinenco spremlja tudi zdrs maternice. Kako je s tem?
Pri večini žensk, ki trpijo za urinsko inkontinenco, najdemo t. i. mešano inkontinenco. Hkrati je stresna inkontinenca povezana s slabostjo celotnega vezivnega sistema medeničnega dna, ki ima za posledico ponižanje maternice, sprednje in zadnje stene nožnice, kar deluje kot nekakšna kila. Razlogi zanjo so veliko število porodov, zahteven porod, težki otroci, težko fizično delo, pri katerem dvigujemo več kot 5 kilogramov, celodnevno stoječe delo ter menopavza. Ženski hormon estrogen daje vezivu elastičnost in če te elastičnosti ni, pride do zdrsa maternice.
V ZDA so oblikovali poklic ‘care provider’, torej profil zdravstvenega delavca, h kateremu se lahko bolnice zatečejo po nasvet.
Na domačih tleh so se v okviru ljubljanske zdravstvene fakultete združile Italija, Kitajska, Indija in Slovenija v mednarodni projekt, s katerim želijo formirati profil zdravstvenika, ki bi se imenoval kontinenčni terapevt.
Kaj pa bi kontinenčni terapevt dejal pacientki, ki bi k njemu prišla po nasvet?
Vprašal bi jo o njeni prebavi, saj je veliko teh bolnic obstipiranih ter ji naročil, naj skrbi za redno prebavo in mehko odvajanje, za uravnoteženo telesno težo in telesno aktivnost. Vse to imenujemo zdrave navade za zdrav sečni mehur.
Zelo pomemben je tudi vnos tekočin. Vsi stimulansi, kofein, tein, guarana, in gazirane pijače dražijo mehur. Poleg tega bi morali več piti zaradiu spremembe mikroklime – včasih so ljudje živeli na svežem zraku, danes pa na umetnem, suhem zraku. Piti moramo preko celega dne, vseeno pa 2 uri pred spanjem (zaradi nočnega vstajanja) ni priporočjlivo piti.
Pomemben je torej predvsem zdrav življenjski slog. Kaj še lahko naredimo za preventivo pri urinski inkontinenci?
V medicini nasploh, predvsem pa v tem delu, je mogoče veliko narediti s samozdravljenjem in preventivo. Hkrati je to tudi najbolj ekonomična pot, saj postopki zdravljenja niso poceni. Za plenice oz. bolj ustrezno ‘predloge’ letno v Republiki Sloveniji porabimo 15–17 milijonov evrov. Ker se med ženskami pojavlja veliko uroinfektov, je zelo pomembno, da zdravimo vnetja nožnice in mehurja, saj je ženska uretra kratka in se bakterije hitro selijo. Naslednja stvar je uporaba mil za intimno nego, s pomočjo katerih se vzdržuje kisel pH sluznice nožnice in zmanjšuje verjetnost vnetja mehurja. Njihova uporaba je v našem okolju še vedno skromnejša kot v razvitejših zahodnih državah. Pomemben je tudi način oblačenja in aktualni modni trendi. Čeprav se to morda zdi banalen nasvet, je pomembno, da imamo pozimi ledveni predel pokrit, da smo toplo oblečeni itd.
Omenili ste, da postopki zdravljenja niso poceni. Kakšne postopke pa sploh poznamo in ali gre bolj za medikamentozne ali operativne posege?
Pri stresni urinski inkontinenci je najpomembnejši trening mišic medeničnega dna, nekoč imenovan Keglove vaje – izraz, ki se nestrokovno še vedno uporablja, ni pa več popolnoma natančen. Kegel je namreč podal osnovo, vaje pa smo razširili.
Kar 70 % bolnic z napetostnim uhajanjem ima indikacijo tudi za kirurški poseg. V preteklosti je šlo za velike posege, danes pa poznamo posege s trakcem oz. ‘sling’ operacijo. V Ljubljani smo jo uvedli leta 1998 kot eni izmed prvih in do danes smo jih opravili že več kot 2.500. Govorimo o revolucionarni metodi, saj gre za minimalno invazivno kirurgijo. Operacijo lahko opravimo ambulantno, v lokalni anesteziji ter pacientko takoj odpustimo domov.
Pri zdravljenju urgentne inkontinence pa predpišemo zdravila, ki umirjajo mehur – antimuskarinike, med katerimi pa jih ima žal večina zoprne stranske učinke. Pri tej obliki urinske inkontinence pridejo v poštev še elektromagnetna stimulacija, funkcionalna električna stimulacija, v prvi vrsti pa biofeedback metoda. To je metoda treninga sečnega mehurja, pri kateri si beležimo, kdaj gremo na vodo, kar imenujemo ‘mikcijski koledar’. Beležimo toliko časa, da dosežemo razpon na 3–4 ure.
Na ljubljanski Ginekološki kliniki poteka raziskovalna naloga o možnostih zdravljenja z lasersko termoterapijo, katere cilj je zožanje in stabiliziranje nožnice, saj se učvrsti in skrči vezivno tkivo nožnične stene. Metodo, ki je zelo popularna v Južni Ameriki, pri nas že ponujajo nekateri zasebni zdravniki, Ginekološka klinika pa še ne, saj raziskave še niso končane in klinika kot javna ustanova sme ponuditi le z dokazi podprto medicino.
Težave se pojavljajo zaradi ocenjevanja tako nenadzorovanega uhajanja urina pri naporu kot tudi spolnih doživljanj oziroma občutkov ob spolnih odnosih. Slednje je težko ocenjevati, saj gre za subjektivno dojemanje, ki je vezano tudi na telesne organe (če je ženska večkrat rodila, pride do ohlapnosti nožnice in spolni odnosi niso več enaki kot pred porodom).
September 2013
