Mnoge ljudi pesti inkontinenca in/ali simptomi prekomerno aktivnega mehurja, ki seveda vplivajo tudi na kakovost njihovega življenja. Veliko se jih ne odloči za obisk zdravnika, saj še vedno velja, da je to tabu tema, o kateri se ne govori. V reviji ABC zdravja smo že večkrat pisali o tem, saj bomo le tako lahko pomagali posameznicam in posameznikom s tovrstnimi težavami in jih morda opogumili, da bodo svoje težave zaupali zdravnikom in bodo tako ustrezno zdravljeni.
Avtorica: Katja Štucin
Obstaja več težav, ki imajo za posledico uhajanje urina. Prekomerno aktiven sečni mehur pomeni skupek simptomov, ki se pojavljajo pri uriniranju. Glavni simptom motnje je nuja (urgenca), ki pomeni nenadno in močno željo po uriniranju z malo ali nič možnosti, da bi mokrenje odložili. Pogosti pridruženi težavi sta še pogosto uriniranje (več kot osemkrat na dan) in nočno uriniranje (nokturija). Lahko je pridružena težava še urgentna inkontinenca, nehoteno uhajanje večjih količin urina, ki nastane v trenutkih, ko pride do nuje po uriniranju, prizadeti bolnik ali bolnica pa te nuje ne more zadržati in ne pride pravočasno do stranišča.
Ta je poleg stresne urinske inkontinence, ki se pojavlja ob kihanju, kašljanju, dvigovanju bremen itd., najpogostejša oblika inkontinenc. Posamezniki se vsak po svoje nekako skušajo soočiti s težavami, in sicer največkrat z uporabo ščitnikov perila, s preventivnimi odhodi na stranišče ali celo z izogibanjem vnosa tekočine, kar nikoli ni priporočljivo, kaj šele poleti. Svoje življenje prilagodijo glede na težave, kar pomeni, da se raje ne odločijo za telesno dejavnost, prilagodijo potovanja, opuščajo celo socialne stike. Skrb za osebno higieno je pri posameznikih, ki imajo izpostavljene težave, še kako zahtevna, ob dejstvu, da je prisoten konstanten strah pred izgubo kontrole delovanja mehurja in neprijetnim vonjem zaradi uhajanja urina.
Reševanje težav
Obstajajo mnogi načini, ki lahko zelo pomagajo ljudem, ki imajo težave z uhajanjem oziroma zadrževanjem urina, zato je pomembno, da posameznik ne odlaša in čim prej obišče osebnega zdravnika, saj lahko tako prepreči morebitno prilagoditev življenjskega sloga celo do te mere, da so odpove ljubim dejavnostim ali celo socialnim stikom. Zaradi obravnavanih težav lahko prihaja celo do depresije in podobnih stisk. Pomoč obstaja, zato je res pomembno, da o tem govorimo in tako povečujemo zavedanje o zdravljenju. Strokovnjaki najprej uporabljajo manj invazivne metode. Svetujejo ohranjanje redne telesne dejavnosti, zmanjšanje morebiti prisotne čezmerne telesne teže, opustitev kajenja ter izogibanje alkoholu, kavi, močno gaziranim pijačam in močno začinjenim jedem, ki dodatno dražijo sečni mehur. Pomagajo s fizikalnimi metodami, kot so krepitev mišic medeničnega dna z vajami, elektrostimulacijami, magnetnimi stimulacijami …
Pri nekaterih vrstah inkontinence se odločijo za zdravljenje z zdravili, ki je lahko zelo učinkovito, pri trdovratnejših primerih pa so na voljo kirurške metode zdravljenja. Vsakega posameznika je treba obravnavati individualno. Seveda morajo posamezniki s tovrstnimi težavami skrbeti za ustrezno in redno higieno. V primeru, da težav ni mogoče v celoti pozdraviti in je rešitev uporaba inkontinenčnih pripomočkov, kot so hlačne predloge in plenice, se svetuje še uporaba primernih pripomočkov, ki varujejo pred neprijetnimi vonji. Ker je na voljo več različnih vrst, je dobro preizkusiti različne in ugotoviti, kateri posamezniku najbolj ustreza.
Vadba mišic medeničnega dna
Zdravljenje urinskih težav se razlikuje glede na vrsto, razvijajo se nova zdravila in nove tehnologije, velik poudarek pa se vedno daje ustrezni vadbi mišic medeničnega dna. V primeru nepravilnosti polnjenja in praznjenja sečnega mehurja se priporoča vadba mišic medeničnega dna, ki je širši javnosti poznana pod imenom Keglove vaje, čeprav so se izvajale že vrsto let pred objavo njegovih člankov na to temo. Gre za hoteno stiskanje oziroma obvladovanje mišic medeničnega dna. Obstajajo številni programi vadbe, ki so različno učinkoviti. Dejstvo pa je, da si je za vadbo mišic medeničnega dna treba vzeti čas, ker je zelo pomembno, da se osredotočimo na pravilno izvedbo. Včasih je veljalo, da jih lahko izvajamo denimo med pomivanjem posode, da karseda izkoristimo čas, ali pa v dolgi vrsti v trgovini, ker gre tako ali tako za skrite vaje, ki se jih navzven ne vidi, vendar je to res bolj ali manj samo v teoriji.
Nepopolna izvedba namreč ne prinaša želenih rezultatov.
Pravilno krčenje mišic medeničnega dna moramo najprej dobro razumeti. Vaje lahko namreč izvajamo nepravilno, kar seveda ne prinese nikakršnega pozitivnega učinka. Posameznik mora torej vedeti, kje se te mišice nahajajo in kako delujejo. Za to bo najverjetneje potrebnega nekaj časa. Najbolje je, da pri tem uporabi vse pomoči, ki obstajajo, kot so literatura, informacije na spletu in terapevt, ki pri tem procesu lahko zelo, če že ne najbolj, pomaga. Pomembno je namreč, da se posameznik po tem, ko je našel mišice, nauči še, kako jih pravilno krčiti in nadzira izvajanje od začetka do konca. Po izkušnjah nekaterih strokovnjakov večina oseb težko izvaja nadzorovana in koordinirana krčenja mišic medeničnega dna z rekrutacijo čim večjega števila motoričnih enot med vsakim krčenjem. Mnogi tega ne zmorejo izvesti skozi določen čas, ki je potreben za učinkovitost vaj.
Zagotovo več kot polovica posameznikov ob prvem poskušanju mišic medeničnega dna ne krči pravilno, zato je pri tem podpora kvalificiranih strokovnjakov še kako pomembna. Personalizirana in ravno prav intenzivna vadba lahko zagotovi kakovostno strukturno podporo medenici. Splošno priporočilo je sicer, da posameznik izvaja tri nize po od osem do dvanajst počasnih, karseda maksimalnih kontrakcij mišic medeničnega dna, ki trajajo od šest do osem sekund. To izvaja tri do štirikrat na teden. Postopoma se med zadrževanjem kontrakcije doda še tri do štiri kontrakcije z višjo hitrostjo. Tovrstna vadba naj bi potekala vsaj 20 tednov. Vaje sprva izvajamo leže, nato ob večji zmogljivosti tudi sede, stoje in v drugih položajih. Strokovnjaki resnično opozarjajo na pravilno izvedbo, saj lahko prihaja tudi do neugodnih učinkov, prav tako nezadostno število krčenj ne vodi v napredek.
Trening mehurja
Dnevno normalno zdrav človek z uriniranjem izloči do dva litra urina. Urinira običajno šest- do osemkrat po 300 do 500 mililitrov na posamezno izločanje. Če mora posameznik na stranišče več kot tolikokrat, mu lahko koristi trening mehurja. Načeloma velja, da ponoči ne hodi na stranišče oziroma največ enkrat. Nehotnega uhajanja urina pri zdravem mehurju ni. S starostjo se kapaciteta mehurja sicer resda manjša, vendar to pomeni le, da lahko zadrži manj urina kot prej. V primeru, da ima posameznik težave, lahko vodi evidenco pogostosti in nuje uriniranja. To je trening mehurja, ki pomeni treniranje za ponovno pridobitev nadzora mehurja z načrtovanjem in spremljanjem časa med obiski stranišča. Namen vadbe je torej povečati čas med dvema zaporednima uriniranjema, tako da postopoma podaljšuje čas med posameznimi odvajanji in končno doseže uriniranje pet do šestkrat dnevno.
Trening mehurja je denimo prvi izbor zdravljenja urgentne inkontinence. Izvajati se mora vsaj šest tednov. Pri treningu mehurja se morate nujno izogibati obiskom stranišča, če to ni nujno, torej kot rečemo – za vsak primer pa tudi hitenju na stranišče v naglici oziroma v zadnjem trenutku. Mehur med treningom navadite zadržati večje količine urina in s tem podaljšate čas med obiski stranišča. Včasih se zamotimo in pozabimo, da je treba na stranišče, lahko denimo stisnemo mišice medeničnega dna in ne stečemo takoj na stranišče, ko se nam zdi, da moramo.
Načrtovanje
V pomoč je lahko tudi načrtovanje obiskov stranišča in vodenje dnevnika uriniranja. V dnevniku uriniranja se beležijo uriniranje in vnos tekočine v določenem obdobju. Torej, v dnevnik vnašamo, kdaj smo urinirali in koliko mililitrov urina smo izločili ob vsakem uriniranju. Zabeležimo pa tudi količino in vrsto pijače, ki smo jo zaužili. V obzir ne vzamemo samo pijače, ampak tudi juhe in podobno. Ob tem označujemo, ali nam je morebiti vmes uhajal urin ali smo med obiski stranišča občutili nenadno hudo potrebo po uriniranju … Iz dnevnika uriniranja, ki ga vodimo tri zaporedni dni, je tako med drugim razvidna največja količina, ki jo je mehur držal, razliko v intervalih, razliko podnevi in ponoči, ugotovimo lahko, ali je količina izločenega urina manjša, kot ga je sposoben mehur zadržati.
Iskrena izpoved
Izkušnja 74-letne Gorenjke, ki se s težavami uhajanja urina spopada zelo dobro. »Pri sedemdesetih letih mi je začel uhajati urin. Preden sem prišla do stranišča, mi je ušlo nekaj kapljic. Težave so se stopnjevale,« pripoveduje in doda, da se je za obisk zdravnika odločala kakšno leto, saj ji je bilo nekoliko neugodno, zdelo se ji je tudi, da bo težava morda minila sama od sebe.
Ker ni, se je odločila za posvet pri strokovnjaku.
»Moj osebni zdravnik me je poslušal in me napotil naprej na pregled h ginekologu. Slednji je bil zelo prijazen in strokoven. Dal mi je tablete in mi povedal, da naj operativni poseg pri moji vrsti inkontinence ne bi prinesel rezultatov. Svetoval mi je tudi izvajanje Keglovih vaj in natančno povedal, kako in koliko naj jih naredim,« pojasnjuje gospa in priznava, da jih ne izvaja prav redno, saj nekako ni povsem prepričana o njihovi učinkovitosti. »Najbrž jih ne izvajam pravilno. Velikokrat pozabim ali pa mi čas uide in to obveznost prestavim na kasneje.« 74-letnica se je namreč nekako navadila na težave in ne dopušča, da ji spreminjajo način življenja: »Zdaj še bolj skrbim za higieno, poskušam iti na stranišče karseda hitro, ko začutim potrebo, in uporabljam higienske vložke, ki jih dobivam na recept.« Veliko lažje živi z vsem skupaj, ker ve, da podobne težave pestijo številne.
»Med sedmimi prijateljicami edino ena, ki je sicer stara že 84 let, nima teh težav. Dve sta bili operirani, ena celo dvakrat, vendar posegi po njunih besedah niso bili popolnoma uspešni. Ena od prijateljic ima zaradi teh težav res slabšo kakovost življenja, saj noče iti nikamor, ker – kot pravi – mora imeti vedno v bližini stranišče. Skratka, teh težav z inkontinenco je res veliko. Lahko rečem, da mene ni popolnoma nič sram zaradi tega in se tudi s sosedami in prijateljicami pogovarjamo in delimo mnenja ter izkušnje. Sem vdova, spolnih odnosov nimam, ostale dejavnosti pa izvajam normalno.«
ABC
A Posameznik, ki ga pesti inkontinenca ali prekomerno aktiven sečni mehur, naj čim prej obišče zdravnika.
B Obstaja več načinov zdravljenja uhajanja urina.
C Prav je, da se o tovrstnih težavah pogovarjamo.
