Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V obdobju pubertete se telo mladostnika v kratkem času zelo spremeni in iz otroka razvije v odraslo osebo. Mladostnik se mora tem spremembam hitro prilagajati, kar nemalokrat ni enostavno. »V obdobju adolescence je za mladostnike področje njihovega lastnega telesnega in psihološkega razvoja, kot tudi področje prebujajočega se spolnega življenja še posebej zanimivo in predstavlja temo, ki ji mladi vedno znova z veseljem prisluhnejo,« pove Alenka Hafner, dr. med., iz Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj, kjer že vrsto let izvajajo različne programe s področja odraščanja in spolnosti mladostnikov. Da mladi potrebujejo več informacij o spolnosti, predvsem s strani strokovnjakov, pa je pokazala tudi raziskava na to temo.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

 

O odraščanju

V času pubertete se telo mladostnika zelo hitro spreminja. Obdobje intenzivnega pubertetnega razvoja traja od enega leta in pol do pet let, v povprečju pa nekje 3,5 let. Pri dekletih se začne prej, nekje med 10. in 14. letom ter zaključi do 16. leta, ko naj bi vsa dekleta že dobila prvo menstruacijo. Pri fantih se prične dve leti kasneje, nekje med 12. in 16. letom, zaključi pa se do 20. leta.

Mladostništvo (adolescenca) je precej širši pojem od pubertete in zajema obdobje od 10. do 24. leta starosti, v zadnjem času je časovni razpon pogosto še širši. »Tu ne govorimo več zgolj o telesnih spremembah, ampak tudi o psihičnih. Prav tako se mladostniki v tem času osamosvajajo, definirajo odnose s starši in z vrstniki, oblikujejo lastno identiteto, odnos do dela, … To pa je tudi obdobje, ko se oblikuje spolna identiteta,« pojasni Hafnerjeva.

 

Spolno vedenje slovenskih mladostnikov

Izsledki evropske raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2002 so pokazali, da je imelo v Sloveniji med 15-letnimi šolarji spolne odnose že skoraj 22 odstotkov deklet in skoraj 31 odstotkov fantov. To nas uvršča v zgornjo tretjino sodelujočih držav. Delež petnajstletnikov iz tridesetih držav, ki so že bili spolno aktivni, niha od 15 odstotkov na Poljskem do 75 odstotkov na Grenlandiji. Podatki iz raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki je bila izvedena štiri leta kasneje, govorijo o izboljšanju kazalcev, saj je bil delež dijakov prvih letnikov (15-letni dijaki), ki so že imeli spolne odnose, nižji kot pred štirimi leti in je znašal 29,5 odstotka za fante in 17 odstotkov za dekleta.

 

V raziskavi Varovanje rodnega zdravja, ki je v letih 2005/06 v okviru projekta Phare potekala na Gorenjskem, so sodelovali 2.604 dijaki 2. in 3. letnikov srednjih šol. Raziskava, ki je potekala pod okriljem ZZV Kranj, je želela ugotoviti, kakšno je spolno vedenje mladostnikov v gorenjskem prostoru.

»Raziskava je pokazala, da ima polovica mladostnikov, tako kot tudi drugje v Evropi, prvi spolni odnos po 18. letu starosti. To je pohvalno, seveda pa si želimo, da bi bil ta delež še večji. Zakaj? Razlogov za to je več. Če navedemo najprej fiziološki razlog, ki še zdaleč ni najpomembnejši. Spolni organi mladih deklet so pred tem obdobjem še nezreli in zaradi tega bolj občutljivi za spolno prenosljive okužbe. Poleg tega pa zgodnja spolna aktivnost lahko pripelje tudi do neželene najstniške nosečnosti. Poleg zelo pomembnih psihičnih in socialnih posledic, ki jih zaplete še nezanesljiva partnerska zveza, ima lahko materinstvo v tem obdobju tudi pomembne ekonomske posledice. Dekleta namreč še niso ekonomsko neodvisna, ponavadi dosežejo tudi nižjo stopnjo izobrazbe in nenazadnje najstniška nosečnost vpliva tudi na njihovo zdravje, saj organizem mladostnice še ni zrel in nosečnost predstavlja večje tveganje tako za otroka kot tudi za najstniško mater,« pove Hafnerjeva in doda, da sicer najstniških nosečnosti v Sloveniji ni veliko, a bi jih bilo morda lahko še manj. Zavedajo se, da vseh zgodnjih spolnih odnosov ni mogoče preprečiti, zato si želijo, da se mladi, če se vanje spuščajo, vsaj ustrezno zaščitijo.

 

Zelo zgodnje spolne odnose, torej pred dopolnjenim 15. letom starosti, je po ugotovitvah gorenjske  raziskave imelo 18 odstotkov mladostnikov, zgodnje spolne odnose, do 17. leta starosti, pa je imelo 48 odstotkov anketiranih. Na vprašanje, kdo se spušča v zelo zgodnje spolne odnose, je Hafnerjeva odgovorila: »V zelo zgodnje odnose se spuščajo predvsem mladostniki, ki iščejo nadomestke za tisto, česar v družini niso dobili, predvsem toplino in sprejetost. Pri tej odločitvi jih največkrat vodi pozitivno čustvo, ljubezen oz. zaljubljenost. Med mladostniki, ki se odločajo za prve spolne odnose zelo mladi, je več fantov, v spolnost pa se podajajo tudi zaradi priložnosti oziroma slučaja. Včasih je to povezano s poseganjem po alkoholu, mogoče tudi drogah. Nekateri se želijo na ta način dokazovati in delati bolj odrasle, kot dejansko so.« Tisti, ki se zelo zgodaj spuščajo v spolne odnose, imajo ponavadi tudi kasneje v življenju več spolnih partnerjev, zaradi česar nosijo večje tveganje za spolno prenosljive okužbe in se tudi na drugih področjih pogosto obnašajo bolj tvegano.

Zanimivo je, da bi se veliko več deklet, če bi imele še enkrat možnost, odločile za prvi spolni odnos kasneje, le redke prej. »Poudariti velja, da je odločitev za prvi spolni odnos odločitev obeh partnerjev in ne enega samega, čeprav dekleta dostikrat pod pritiski fantov in njihovih želja popustijo, za kar jim je kasneje žal,« poudari Alenka Hafner.

 

Pomanjkljivo znanje o kontracepcijskih metodah in spolno prenosljivih boleznih

Raziskava Varovanje rodnega zdravja je pokazala, da je znanje naših mladostnikov na področju preprečevanja neželenih nosečnosti kot tudi na področju spolno prenosljivih bolezni sorazmerno šibko. Obe področji dekleta bistveno bolje poznajo, enako pa velja tudi za  vse telesne spremembe, ki spremljajo odraščanje obeh spolov.

»Mladi so sicer prepričani, da o tem zelo veliko vedo, vendar je prav ta raziskava pokazala, da je to znanje dostikrat zelo površno in da stvari pravzaprav ne razumejo dobro,« pove Hafnerjeva. Tako jih denimo kar 15 odstotkov pri prvem spolnem odnosu ni imelo nobene kontracepcijske zaščite, ob rednih spolnih odnosih nato ta odstotek pade in jih le 5 odstotkov ne uporablja zaščite. Ob prvem spolnem odnosu mladi večinoma uporabijo kondom, kar je pozitivno, saj je kondom edina zaščita, ki varuje tako pred spolno prenosljivimi okužbami kot tudi pred neželeno nosečnostjo. Kasneje se ob rednih spolnih stikih dveh partnerjev zmanjša uporaba kondoma, naraste pa uporaba kontracepcijskih tablet. Prav zaradi pomanjkljivega znanja na tem področju je toliko bolj pomembno, da mladostnikom posredujemo informacije na način in v obliki, ko so za njih primerne,» doda Hafnerjeva.

 

Mladi želijo več informacij o odraščanju in spolnosti  

Odraščanje in spolnost ter vprašanja, ki so povezana z njo, pri mladih predstavljajo zelo pomembno in želeno temo. Raziskava je presenetljivo pokazala, da si mladi želijo predvsem informacij od strokovnjakov, seveda pa ne smemo pozabiti tudi na starše. Lažje se mladostniki o tej temi pogovarjajo z materami, zlasti fantje pa si želijo tudi nasvetov očetov, zato naj se starši tej temi ne izogibajo, še posebno, če mladostnik izrazi zanimanje zanjo. Pogovor naj bo čim bolj sproščen. Mladostniki pa se o odraščanju in spolnosti veliko pogovarjajo tudi z vrstniki, ki so pogosto zaželeni, a ne najboljši sogovorniki.

»Na žalost pa v slovenskem prostoru ta tema ni vključena v redni kurikulum niti v osnovnih niti v srednjih šolah. Mladostnik se sicer v okviru pouka biologije seznani z zgradbo in delovanjem spolnih organov, druga, manj telesna poglavja tega pomembnega področja pa v kurikulumu nimajo svojega mesta. Raziskave potrjujejo, da je to tema, s katero bi mladostnike morali sistematično seznanjati. Le programirana spolna vzgoja, s katero bomo začeli dovolj zgodaj, bo lahko zvišala raven znanja, veščin in samonadzora ter vplivala na oblikovanje zdravih stališč, ki so mladim potrebna pri odločitvah o začetku spolnega življenja. S tem bomo največ prispevali k odložitvi prvega spolnega odnosa na kasnejše obdobje adolescence ali pa vsaj motivirali mlade za uporabo zaščite pred nosečnostjo in pred spolno prenosljivimi okužbami,« ugotavlja Hafnerjeva.

Kot uspešni so se izkazali programi, ki spodbujajo humane odnose in enakopravnost med spoloma, spoštujejo različnost, načrtno usmerjajo spolno aktivnost mladih v varno in zdravo spolnost, vendar ne z ustrahovanjem in prepovedmi, pač pa s pogovori o konkretnih situacijah. »Z aktivnostmi promocije spolnega zdravja, usmerjenimi v vzgojo in izobraževanje, ne bomo dosegli samo manj tveganega spolnega vedenja mladih, temveč tudi zvišali stopnjo rodnega zdravja prebivalcev. Pomembno vlogo lahko na tem področju odigrajo strokovno usposobljeni učitelji, saj mladi potrebujejo informacije na njim razumljiv in sprejemljiv način,« doda Alenka Hafner.

 

Programi s področja spolnosti mladostnikov

»Raziskave potrjujejo, da z izobraževanji s področja spolnosti pri mladostnikih ne spodbujamo zgodnje spolne aktivnosti, lahko pa ravno nasprotno taka izobraževanja pomembno prispevajo k razumnim in zdravim odločitvam, predvsem pa k zniževanju stisk mladih. Dober primer sta Nizozemska in Finska. K izobraževanju pristopajo sistematsko in izobrazijo celo generacijo, v pripravo teh izobraževanj pa je vključenih več ministrstev. Dobri izobraževalni programi se nenazadnje odražajo na kazalnikih, zato tam beležijo izredno malo najstniških nosečnosti, malo spolno prenosljivih bolezni itd.,« poudari Hafnerjeva.

 

Dejansko slovenske mladostnike zajameta zgolj dva kratka programa ob sistematskem pregledu v 6. razredu osnovne šole in v 3. letniku srednje šole. Prvi se imenuje Odraščanje. Učence 6. razredov osnovnih šol seznani s telesnimi in z duševnimi spremembami v obdobju pubertete in mladostništva, ki jih lahko begajo in jim vzbujajo občutke negotovosti, spodbuditi pa želi tudi k boljši komunikaciji med spoloma. Izvajanje poteka v sklopu sistematskega pregleda in traja vsaj 40 minut.

 

Za zdravo in varno ljubezen je zdravstveno-vzgojni program, namenjen dijakom 3. letnikov srednjih šol in se izvaja kot skupinska zdravstvena vzgoja ob sistematskem pregledu. Izvajajo ga medicinske sestre v obliki predavanja, odgovorov na vprašanja in skupinskega pogovora. Trajal naj bi vsaj 40 minut. S programom želijo mlade spodbuditi k odgovornemu vedenju na področju spolnosti, k spodbujanje humanih odnosov med spoloma ter preprečevanje prezgodnjih nosečnosti in spolno prenosljivih okužb.

 

V Sloveniji potekajo še drugi programi, ki niso sistemsko vključeni v vse šole, ampak se slednje za njih odločijo ali ne. ZZV Kranj je razvil tri programe, namenjene izvajanju v šolskem okolju: Tudi jaz odraščam, Spolnost mladostnikov in Imava se rada.

 

Tudi jaz odraščam je nov preventivni program, ki učence 5. ali 6. razredov osnovnih šol seznani z odraščanjem in s pubertetnimi spremembami. V 2-urni delavnici je poudarek na telesnih spremembah, ki se dogajajo v času pubertete, dodana pa so tudi sporočila o psihološkem razvoju s poudarkom na čustvih, razpoloženju in občutkih. Program izvajajo strokovnjaki ZZV Kranj.

 

Spolnost mladostnikov je program, usmerjen v preprečevanje prezgodnjih spolnih odnosov in mladostniških nosečnosti ter spodbujanje humanih medosebnih odnosov. Namenjen je učencem 9. razredov osnovnih šol. 8-urna delavnica je sestavljena iz: 2-urnega psihološkega dela, v katerem je poudarek na duševnem razvoju mladostnika ter odnosih med spoloma, 4-urnega zdravstvenega dela, ki daje poudarek telesnim spremembah in kontracepciji, sledi pa še 2-urni ogled ginekološke ambulante in pogovor z ginekologom. Program izvajajo posebej usposobljeni študenti medicine in psihologije, strokovnjaki ZZV Kranj in nekateri regijski ginekologi.

 

Program Imava se rada je namenjen dijakom 2. letnikov srednjih šol in poteka v obliki 4-urnih delavnic o odnosih med spoloma, kontracepciji, spolno prenosljivih okužbah. Izvajajo ga študenti medicine in psihologije, strokovnjaki ZZV Kranj ter nekateri regijski ginekologi.

 

»ZZV Kranj že zelo dolgo dela na področju programov za mladostnike, in sicer smo prvi program začeli razvijati zaradi preprečevanja neželenih najstniških nosečnosti. Programov smo se lotili celostno in že od samega začetka smo dali velik poudarek psihološkem delu, predvsem odnosu med spoloma. Naši programi so usmerjeni predvsem v odložitev prvega spolnega odnosa. Mladim skušamo sporočiti, da se za prvi spolni odnos ne mudi in da ne bo nič narobe, če ga nekoliko odložijo. Nenazadnje že samo telo pred 17. letom ni še zrelo za spolni odnos,« zaključi Alenka Hafner iz ZZV Kranj.

 

Citati (1):

»Raziskave potrjujejo, da z izobraževanji s področja spolnosti pri mladostnikih ne spodbujamo zgodnje spolne aktivnosti, lahko pa ravno nasprotno taka izobraževanja pomembno prispevajo k razumnim in zdravim odločitvam, predvsem pa k zniževanju stisk mladih.«

 

»V zelo zgodnje odnose se spuščajo predvsem mladostniki, ki iščejo nadomestke za tisto, česar v družini niso dobili, predvsem toplino in sprejetost.«

 

»Le programirana spolna vzgoja, s katero bomo začeli dovolj zgodaj, bo lahko zvišala raven znanja, veščin in samonadzora ter vplivala na oblikovanje zdravih stališč, ki so mladim potrebna pri odločitvah o začetku spolnega življenja.«

 

December, 2009