Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Zdrs medeničnih organov je težava, ki prizadene kar 30 do 50 odstotkov žensk. Pogosta je pri starejših ženskah, saj postajajo z leti mišice medeničnega dna ohlapnejše, pojavi pa se lahko tudi že pri mlajših, običajno po vaginalnem porodu, če pride do poškodb medeničnega dna. Simptomi se ne pojavijo vedno, pri blažjih stopnjah jih lahko sploh ni in tudi ni potrebna nobena terapija. Pri težjih stopnjah zdrsa pa so lahko zelo neprijetni: bolečine v trebuhu in hrbtenici, uhajanje urina, ponavljajoča se vnetja sečil, občutek teže in kot da bo »nekaj padlo iz nožnice«. Pri popolnem zdrsu maternice v nožnico lahko ta delno ali v celoti pogleda navzven, vendar so takšni primeri zelo redki. O težavah, ki jih povzroča zdrs medeničnega dna, smo se pogovarjali s strokovnjakinjo Polono Podnar, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva.

Avtorica: Tanja Pihlar

 

Nam lahko opišete, kako pride do zdrsa medeničnih organov?

Normalno lego medeničnih organov – maternice, nožnice, sečnega mehurja in spodnjega dela črevesa – na eni strani omogoča mišično-vezivno tkivo medeničnega dna, ki jim daje oporo s spodnje strani, na drugi strani pa so tu še vezivne strukture, ki z zgornje strani nekako »vežejo oziroma obešajo« te organe na medenico. Tako organi ostajajo znotraj medenice tudi v primeru večjih naporov. Na vezi, ki držijo maternico »od zgoraj«, pravzaprav ne moremo bistveno vplivati, pa tudi v primeru, da so zelo ohlapne, lahko zdrs prepreči močno medenično dno. Kadar pa je medenično dno zelo ohlapno, pride do zdrsa medeničnih organov navzdol: pri zdrsu maternice se ta spusti v nožnico, pri čemer se včasih pomakne do vhoda v nožnico, lahko pa pogleda v celoti navzven. Pri bolnicah, ki so imele odstranjeno maternico, lahko pride tudi do zdrsa (prolapsa) vaginalne kupole. Kadar se zaradi slabe oziroma ohlapne sprednje stene nožnice in posledično slabe opore mehurju ta povesi, govorimo o cistokeli (kila mehurja), podobno pa pri oslabeli in ohlapni zadnji steni nožnice pride do izbočenja črevesja v nožnico (rekto- ali enterokela).

Kateri so vzroki za nastanek povešene maternice?

Vzroki so različni: poškodbe medeničnega dna med porodom, zlasti kadar gre za dolgotrajen porod, večje raztrganine presredka, veliko porodno težo novorojenca … Vzroki zanjo so tudi povečana telesna teža, povečan pritisk v trebušni votlini, ki nastane zaradi dolgotrajnega dvigovanja težkih bremen, dolgotrajne stoje, kroničnih obolenj dihal s hudim dolgotrajnim kašljem. Povešena maternica nastane tudi zaradi postmenopavzalne spremembe zaradi pomanjkanja estrogena, zelo pomembna pa sta tudi genetska predispozicija in način življenja. Včasih namreč pride do zdrsa tudi pri ženskah, ki nimajo nobenih dejavnikov tveganja, medtem ko nekatere kljub številnim porodom in drugim rizičnim dejavnikom nimajo nobenih težav.

Ali se ta težava lahko pojavi tudi že pri mlajših ženskah?

Zdrs maternice se lahko pojavi tudi pri mlajših ženskah, običajno po porodu. Kot rečeno, pomembna je dedna predispozicija, pa tudi način življenja, ki pripomore k oslabelosti mišično-vezivnih struktur medeničnega dna že v mladih letih: nepravilna prehrana in premalo gibanja, kar nato skupaj s porodno poškodbo lahko privede do takšne oslabelosti tkiv, da medeničnim organom ne nudijo več zadostne podpore in posledično »zlezejo« navzdol že kmalu po porodu.

Kateri so simptomi za povešeno maternico?

Ženske z manjšim zdrsom maternice, pa tudi z manjšo cisto- ali rektokelo, praviloma nimajo težav in jih na to opozori ginekolog ob pregledu. Kasneje pa se lahko pojavi občutek teže ali bule v medenici in občutek, kot da bo »nekaj padlo ven«, bolečine med spolnim odnosom, bolečine v hrbtenici, pa tudi pogostejše okužbe mehurja in uhajanje urina.

V katerih primerih je treba to težavo zdraviti? Kakšna je terapija?

Stanje ni življenjsko ogrožajoče, zato kakšna posebna terapija ni potrebna, dokler ženska nima težav. Vsekakor pa je nujna skrb za zdravo in čvrsto medenično dno, torej zdrava prehrana, redna zmerna telesna vadba, ohranjanje ustrezne telesne teže, predvsem pa redno in pravilno izvajanje vaj za mišice medeničnega dna – Keglove vaje. Ob začetnih težavah, ko ženske navajajo predvsem občutek nelagodja, lahko zelo dobro in učinkovito pomaga magnetoterapija, s katero lahko vsaj do neke mere vplivamo tudi na vezivne strukture nekoliko bolj v globini medenice; s tem ko tkivo postane bolj čvrsto in ne tako ohlapno, tudi občutek nelagodja izgine. Pri manjši cistokeli je včasih učinkovita tudi laserska termoliza, ki s pomočjo fototermalnega učinka skrči kolagenska vlakna vezivnega tkiva in učvrsti tkivo nožnice, s tem pa se lahko stopnja kile precej zmanjša. Z omenjenimi ukrepi se lahko kakovost življenja močno izboljša, pa tudi operativno terapijo lahko odložimo za kar nekaj časa. Vedeti pa moramo, da so učinkoviti le, če se jih lotimo pravočasno in z njim nadaljujemo praktično do konca življenja.

V katerih primerih je potrebno operativno zdravljenje? Ali je potrebna odstranitev maternice?

Operativna terapija pride v poštev pri popolnem zdrsu maternice, ko ta delno ali pa v celoti pride preko vhoda v nožnico ali pri veliki cisto- ali rektokeli. V takšnih primerih so tudi težave velike in jih lahko rešimo le z odstranitvijo maternice, v primeru cisto- ali rektokele pa s tako imenovano plastično operacijo nožnice. Tudi v tem primeru po končani rehabilitaciji svetujemo skrb za čvrste mišice medeničnega dna, saj se težave sicer lahko kaj hitro ponovijo.

 

December 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja