Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Transmaščobne kisline (TMK) že nekaj manj kot štiri desetletja vplivajo na naše zdravje, le nekaj let po osamosvojitvi pa so prve raziskave že pokazale, da vplivajo tudi na zdravje srca in ožilja, v zadnjem času je raziskav o škodljivosti vedno več.

Avtorica: Nika Arsovski

Bolezni srca in ožilja, nevrološke motnje, bolezni oči …

Molekule maščobe sestavljajo v večini primerov trigliceridi, tri molekule različnih maščobnih kislin, vezanih na molekulo glicerola. Maščobne kisline delimo na nasičene in nenasičene, TMK pa nastajajo prav iz slednjih v času gretja, z industrijskim hidrogeniranjem olj v trdo obliko ali v vampih prežvekovalcev. Transmaščobne kisline pri svojem delovanju znižujejo dober holesterol in zvišujejo slabega, zaradi česar vplivajo na razvoj ateroskleroze in drugih srčno-žilnih bolezni. »Najprepričljivejši so dokazi o vplivu TMK na razvoj bolezni srca in ožilja, raziskave pa nakazujejo tudi možnost njihovega vpliva na razvoj nekaterih vrst raka, nevroloških motenj, bolezni oči, sladkorne bolezni, debelosti, bolezni jeter, pa tudi vpliv na neplodnost in na razvoj dojenčkov. TMK v organizmu povečujejo potrebo po esencialnih maščobnih kislinah, saj z njimi tekmujejo za iste encimske sisteme. To pomeni, da uživanje hrane z visoko vsebnostjo TMK lahko povzroča pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin v telesu,« opozarjata Vida Fajdiga Turk in dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po priporočilu svetovne zdravstvene organizacije naj potrošnik ne bi zaužil večjo količino TMK, ki predstavlja en odstotek energijskega vnosa. Tako bi odrasli ljudje, ki povprečno porabimo nekaj več kot 2000 kcal na dan, ne zaužili več kot 2,2 grama tovrstnih kislin, medtem ko je vrednost za otroke ali starejše še veliko nižja.

Pomen deklaracij

Transmaščobnim kislinam se le s težavo izognemo. Rezultati analiz margarin iz trgovin in trdih maščob, ki se uporabljajo pri izdelavi v pekarnah, slaščičarnah ter drugih gostinskih obratih so pokazali, da kar pet odstotkov margarin vsebuje večje količine TMK, medtem ko je to moč trditi tudi za slabo tretjino vzorcev trdih maščob iz gostinskih obratov. Opozoriti velja, da so margarine imele pravilno označeno vsebnost delno hidrogeniranih maščob, zato je bila vsebnost TMK pričakovana. Skrb vzbujajoči pa so vzorci trdih masti iz industrijskih obratov, zaradi česar so še posebej na udaru tisti, ki vsaj en obrok dnevno pojedo zunaj domačega okolja. Največjo količino transmaščobnih kislin je mogoče najti v keksih, napolitankah in vafljih, krofih, jušnih koncentratih, trdih rastlinskih maščobah, rastlinski smetani, pa tudi sendvičih, rogljičkih … Tvorijo pa se tudi pri cvrtju živil, naravno je vsebnost prisotna v mesu prežvekovalcev in njihovem mleku. »Berite deklaracije! Kljub temu da TMK ni potrebno označevati, poiščite podatek, ali živilo vsebuje hidrogenirane ali delno hidrogenirane maščobne kisline, ter ali ima zelo dolg rok uporabe. Npr. pri keksih, ki imajo rok uporabnosti 12 mesecev ali več, obstaja velika verjetnost, da vsebujejo TMK,« opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer verjamejo, da se je potrebno izogibati tudi uživanju cvrtih in ocvrtih jedi. Če je skušnjava vendarle prevelika, se odpovejte vsaj cvrenju nad 170 °C, pri tem pa pazite, da olja ne pogrevate ponovno.

Danski primer kot zgled svetu

Na Zvezi potrošnikov Slovenije prav zaradi tega že vrsto let opozarjajo na ureditev zakonodaje, ki bi omejila vsebnost TMK v živilih, najsi bo v trgovinah ali gostinstvu, prav zato podpirajo odločitev Ministrstva za zdravje o pripravi in izdaji zakona oziroma pravilnika o omejevanju količine transmaščobnih kislin v živilih. Prav to je storila Danska, ki je omejila vnos TMK na 2 g v 100 g skupnih maščob živila (z izjemo mlečnih in mesnih izdelkov), rezultati pa so po trinajstih letih več kot očitni. Cene živil se s tem niso dvignile, prav tako se niso spremenile senzorične lastnosti živil. Tako so se Danci skorajda povsem poslovili od tovrstnih kislin, ne da bi pri tem utrpeli gospodarsko škodo, novo reformo pa so podprli tudi proizvajalci. V vseh teh letih je število žilnih bolezni drastično upadlo, državi pa je uspelo doseči najvišje znižanje med evropskimi državami. Samo v prvih treh letih se je nivo umrljivosti zmanjšal za 14 smrti na 100.000 prebivalcev. Prav zaradi tega so zakonske omejitve sprejele tudi nekatere druge države, med njimi tudi naša severna soseda Avstrija, Švica, Madžarska, Islandija, Norveška, delno pa tudi Švedska, Finska, Kanada in ZDA. Prav slednja je transmaščobne kisline pred kratkim označila kot nevarno snov v živilih, zaradi česar so morali proizvajalci izvesti oceno tveganja za zmanjšanje količine nevarnih snovi na še sprejemljiv nivo. »Verjamemo v rezultate in menimo, da breme izbire ne sme biti preloženo na potrošnike. Pritiski, da bi proizvajalci tudi pri nas zamenjali transmaščobne kisline, se izvajajo že 12 let, odkar je Danska uvedla zakonodajno omejite, recepture se sicer spreminjajo, predvsem se sedaj uporablja palmina maščoba, ki pa je tudi problematična zaradi visoke vsebnosti nasičenih maščob,« pojasnjuje Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije, ob tem pa velja poudariti, da je palmovo olje problematično tudi z vidika okoljevarstva.

Vpliv TMK na nosečnico in plod

Vedno nevarnejše so transmaščobne kisline tudi za otroke, ki so običajni uživalci izdelkov z veliko vsebnostjo, saj TMS vplivajo tudi na sam razvoj otroka, med drugim pa tudi na nosečnost. »Nosečnicam svetujemo redko in v manjših količinah uživati tista živila, ki vsebujejo veliko maščob, in tistih, ki lahko vsebujejo TMK. Te pri nosečnicah prehajajo skozi placento do ploda. Trenutno obstaja nekaj študij, ki dokazujejo povezavo med TMK in neplodnostjo. Starejša študija iz leta 1998 nakazuje povečano možnost nastanka neplodnosti pri prevelikem vnosu TMK. Izračunali so, da že 2-odstotni energijski vnos TMK poveča tveganje za neplodnost zaradi motenj ovulacije,« pojasnjujeta Vida Fajdiga Turk in dr. Urška Blaznik. Več študij kaže tudi na povezavo med uživanjem TMK v obdobju nosečnosti in posledicami za razvoj ploda ter kasneje dojenčka, pri čemer so se osredotočili na vpliv TMK na presnovo esencialnih maščobnih kislin. TMK niso škodljive le za tiste, ki jih uživajo, temveč tudi za novorojenčke in dojenčke mater s previsokim vnosom TMK, saj prehajajo preko placente oziroma jih dojenček zaužije z materinim mlekom. Raziskave so pokazale, da povečan vnos TMK vpliva tudi na predčasni porod in negativno vpliva na dojenčkov razvoj. Nosečnice s preeklampsijo so imele v raziskavah približno 30 odstotkov višji nivo TMK v rdečih krvničkah kot zdrave nosečnice. Nosečnice morajo zaradi previdnostnih ukrepov uživati le kar se da majhno količino TMK, saj je le v tem primeru možnost, da se izrazijo navedena tveganja, zelo nizka. »Trenutno označevanje predpakiranih živil ne omogoča zdravih izbir, zato podpiramo Ministrstvo za zdravje pri pripravi zakonodajnih omejitev glede TMK v maščobah in v prehrani. Sodelujemo tudi v raziskovalnem projektu »Transmaščobe v živilih«, z rezultati katerega bomo dodatno podprli omejitev TMK, sploh pri najobčutljivejših populacijskih skupinah, kot so nosečnice in dojenčki,« so še sporočili z nacionalnega inštituta.

Kot zanimivost velja dodati, da se v Španiji in Franciji, kjer v prehrani prevladujejo rastlinska olja, vsebnost TMK v maščobi materinega mleka giblje med enim in dvema odstotkoma, v Nemčiji in Kanadi, kjer je v prehrani več trdnih maščob, pa je bil ta delež med štirimi in sedmimi odstotki.

 

Marec 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja