Imunski sistem in staranje

Imunski sistem sestavlja kopica celic, tkiv in različnih molekul, ki našemu telesu omogočajo odpornost pred okužbami, hkrati pa je naš obrambni mehanizem tudi bistvenega pomena pri vnetnem odzivu na različna obolenja in poškodbe. A tako kot vse drugo se tudi imunski sistem skozi življenjska obdobja spreminja; v prvih letih se razvija z izpostavljenostjo patogenom, dokler ne doseže stopnje »zrelosti« v odrasli dobi, s staranjem pa pride tudi do staranja imunskega sistema, t. i. imunosenescence.

Staranje je kompleksen biološki proces, ki vpliva na vse organske sisteme v telesu, tudi na imunski sistem. Leta namreč izrazito spremenijo naš imunski odziv, prve spremembe pa je mogoče zaznati že kmalu po 60. letu starosti.

Imunosenescenca

Proces staranja imunskega sistema imenujemo imunosenescenca, pri čemer velja omeniti, da spremembe niso nenadne in se ne zgodijo kar čez noč, temveč gre predvsem za postopen upad učinkovitosti in spremembe v delovanju našega obrambnega mehanizma. Zanjo je značilno popuščanje celične in pridobljene imunosti, kot omenjeno pa se spremeni tudi kakovost imunskega odziva.

»Res je, da se največ govori o razvoju imunskega sistema pri otrocih, a ta se spreminja skozi celotno življenje. S staranjem tako v telesu pride do upada pridobljene imunosti, dela, ki se uči in si zapomni povzročitelje bolezni. Večji del imunskih celic predstavljajo spominske celice, ki so se že borile z znanimi okužbami. Te so manj učinkovite proti novim ali mutiranim virusom (npr. novim sevom gripe). Prirojena imunost, ki predstavlja prvo obrambno linijo našega telesa, z leti postane pretirano aktivna in slabše regulirana. Namesto da bi se po delovanju umirila, ostaja v stanju nenehne, blage pripravljenosti, kar lahko vodi v kronična vnetja.

Naše telo z leti proizvaja tudi manj novih »naivnih« T-celic, ki so ključne za boj proti okužbam, s katerimi se še nismo srečali. Priželjc, kjer te celice zorijo, pa se z leti skrči in postane manj aktiven,« pojasni asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije, z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in ob tem opozori tudi na slabši odziv na cepljenje v starosti, saj je ta zaradi manjšega števila naivnih celic in slabšega delovanja B-celic, ki proizvajajo protitelesa, pogosto šibkejši. Starejše osebe imajo tako po cepljenju v primerjavi z mlajšimi v telesu pogosto nižjo koncentracijo protiteles, prav tako pa se drugače odzovejo na okužbe z različnimi virusi. Primer je reaktivacija virusa Varicela zoster, ki otroštvu povzroča norice, pri starostnikih pa se lahko kaže v pojavnosti pasavca. S staranjem naraste tudi tveganje za pojav nevarnih bakterijskih pljučnic, tetanusa, avtoimunskih bolezni itd.

Zakaj imunski sistem s starostjo peša?

Imunosenescenca pri prirojeni imunosti zmanjša sposobnost fagocitoze pri makrofagih (starejši makrofagi manj učinkovito prepoznavajo in uničujejo patogene), prav tako pa zmanjša tudi število monocitnih in dendritičnih celic (gre za celice, ključne za prepoznavo tujkov) ter oslabi sposobnost predstavljanja antigenov. Vsi ti procesi pomenijo, da se patogeni lahko dlje časa nemoteno razmnožujejo, preden pride do ustreznega imunskega odziva.

Manj učinkovita je tudi aktivacija limfocitov T in B, saj pride do zmanjšanja nabora receptorjev in kopičenja nefunkcionalnih celic T. Vse te spremembe lahko v primeru okužbe vodijo v težji potek bolezni.

Seveda pa ne moremo vseh sprememb pripisati izključno staranju, ob tem Kačar opozarja: »Leta so pomemben biološki dejavnik, ki ga ne moremo prezreti, vendar niso edini in morda niti ne najpomembnejši dejavnik. Ogromen vpliv na stanje imunskega sistema v starosti ima namreč tudi življenjski slog. Dva posameznika, stara 70 let, imata lahko popolnoma različno delujoč imunski sistem.«

Na odpornost namreč (poleg genetike) vpliva široka paleta dejavnikov, od pridruženih bolezni in njihovega zdravljenja do morda najpomembnejšega – življenjskega sloga. Pomanjkanje spanca slabo vpliva na našo imunost, po drugi strani pa ga redna vadba krepi. Nastanek vnetja spodbuja tudi neustrezna prehrana, v kateri primanjkuje ključnih hranil, tako makro- kot mikrohranil. Nezdrave navade, kot sta kajenje in čezmerno uživanje alkohola, negativno vplivajo tudi na »kondicijo« našega imunskega sistema, ne smemo pa pozabiti niti na stres, saj kortizol, ki je posledica kroničnega stresa, pomembno zavira delovanje imunskih celic.

Inflammaging – tihi spremljevalec staranja

S starostjo pojavnost kroničnih vnetij (nizke stopnje) v telesu narašča, prav zato so znanstveniki skovali izraz inflammaging (iz angleških besed inflammation – vnetje in aging – staranje) ali vnetno staranje.

»Poglavitni razlogi za to so disregulacija prirojenega imunskega sistema, ki je ves čas rahlo aktiviran, pri tem pa sprošča citokine v kri; kopičenje ‘starih’ celic, ki se ne delijo več, a tudi ne odmrejo, zato pa izločajo snovi, ki spodbujajo nastanek vnetja; in pa tudi spremembe v črevesni mikrobioti. Zmanjšana prisotnost dobrih bakterij v črevesju lahko posredno povzroči večjo prepustnost črevesne stene, zaradi česar v krvni obtok prehajajo delci bakterij, ki sprožajo stalen, blag vnetni odziv po vsem telesu,« nas poduči sogovornik in ob tem poudari pomemben vpliv sprememb v črevesni flori na odpornost našega telesa. Ko govorimo o imunskem sistemu, namreč nikakor ne moremo brez vpliva črevesja. S staranjem se namreč spreminja tudi črevesna mikrobiota, v kateri je z leti vse manj koristnih bakterij, zmanjša pa se tudi njihova raznolikost. S starostjo začne popuščati tudi delovanje črevesne pregrade, obenem pride tudi do slabše absorpcije hranil in motenj v peristaltiki. Spremembe v delovanju črevesja in zaradi staranja oslabljen imunski sistem pa pomenita večje tveganje za okužbe pa tudi za hujša bolezenska stanja.

Z zdravim življenjskim slogom do boljše odpornosti v zrelih letih

To pa še ne pomeni, da za zdravje in vitalnost imunskega sistema na stara leta ne moremo narediti nič. Ravno nasprotno. Sami lahko pomembno izboljšamo imunost tudi na stara leta, in sicer z zdravim življenjskim slogom.

»Na srečo imamo na delovanje imunskega sistema velik vpliv. Pri tem so ključni ukrepi, ki zmanjšujejo kronično vnetje in podpirajo zdravo delovanje imunskih celic, mednje sodita uravnotežena prehrana in redna telesna dejavnost, ki pripomoreta tudi k ohranjanju zdrave telesne teže, pa tudi cepljenje in izogibanje nezdravim navadam,« opozori specialist alergologije in klinične imunologije.

Pestra prehrana naj vključuje veliko sadja in zelenjave ter polnozrnatih žit in stročnic. Pomembno je vključiti tudi zdrave maščobe, kot so oreščki itd., ter puste beljakovine. Z vnosom vlaknin v prehrano bomo poskrbeli tudi za črevesno mikrobioto. Pri vnosu hranil si lahko pomagamo tudi s prehranskimi dopolnili, ki pa niso zamenjava za uravnoteženo prehrano in zdrav življenjski slog. Kljub obilici hrane je v današnjem svetu nedohranjenost velika težava, saj so obroki pogosto siromašni s hranili, prehrana pa velikokrat enolična. Še posebej so na udaru starostniki in kronični bolniki, ki so pogosto tudi funkcionalno šibkejši, posledično je okrnjeno tudi delovanje njihovega imunskega sistema.

Nedohranjenost lahko bistveno poveča tveganje za okužbo in povzroči dodatne zaplete pri zdravljenju ter težje poteke bolezni. Prav zato je treba stanje pravočasno prepoznati in uvesti nujno potrebne prehranske ukrepe. Bistvenega pomena je zadosten energijski vnos, pri čemer ne smemo pozabiti na vnos kakovostnih beljakovin. Težave z vnosom hranil pa imajo lahko tudi ljudje s čezmerno telesno težo, saj imajo lahko ob povečani maščobni masi le skromno zalogo mišične mase. Kot omenjeno, pa so prav maščobne blazinice lahko dejavnik za nastanek vnetij v telesu. Z redno telesno dejavnostjo delež maščobe v telesu bistveno zmanjšamo, pa ne le to, z gibanjem se namreč izboljša kroženje imunskih celic in zmerna telesna vadba ima tudi protivnetne učinke. Vrsta gibanja naj bo prilagojena starosti in zmožnosti posameznika, sploh pri starejših, ki imajo že pridružene kronične bolezni in so praviloma telesno šibkejši.

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se zmerno telesno gibali vsaj 150 minut na teden (oz. 75 minut visoko intenzivne aerobne vadbe), pozabiti pa ne smemo niti na vaje za mišično moč in vzdržljivost. Po 65. letu se priporočajo tudi vaje za ravnotežje. Nikar pa s telesno dejavnostjo ne pretiravajte, saj boste dosegli ravno nasproten učinek in dodatno obremenili svoj imunski sistem. Da pa bi telo primerno regenerirali, nikar ne pozabimo na zadostno količino spanca.

»Vpliv spanca je ogromen in neposreden. Spanje ni pasiven proces; takrat naše telo opravlja ključna popravila in krepi obrambne mehanizme. Spanje ima ključno vlogo pri delovanju T-celic, saj so raziskave pokazale, da po dobrem spancu T-celice veliko učinkoviteje prepoznajo in se vežejo na celice, okužene z virusom. Tudi protitelesa, ki so ključna za boj proti patogenom, se učinkoviteje proizvajajo med počitkom,« za konec še opozori Kačar in doda, da nam bo telo, s tem pa tudi naš imunski sistem, hvaležen za vsaj sedem do osem ur kakovostnega spanca na noč.