Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Ekologija je slog, je način življenja in ne samo pojavna oblika najrazličnejših izdelkov. Danes je izraz žal mnogokrat zlorabljen in predstavlja marsikomu priložnost za prodajo izdelkov po višjih cenah, pa čeprav je izdelek daleč od ekološkega. Kako zaupati najrazličnejšim proizvajalcem, ko pa je toliko najrazličnejših goljufij in poneverb? In kako lahko ekološko živimo mi, pa čeprav nas mnogokrat obdajajo »ponarejeni bio izdelki«?

 

Potrošni materiali in moda

Od nekdaj je veljalo, da malo dražji materiali nekako predstavljajo garancijo, da bo predmet, ki ga kupimo, vzdržal dlje. Enako velja za oblačilo. Modna industrija predstavlja neverjeten tržni mehanizem, kateremu še preradi nasedamo. Ste se kdaj vprašali, če res potrebujete tistih pet parov škornjev v omari in 17 parov sandalov? Ali je res treba vsako leto zamenjati »garderobo« in slediti modnim trendom? Koliko parov čevljev lahko nosite naenkrat? Koliko parov čevljev smo si kupili, katerih nismo obuli niti enkrat ali pa samo enkrat in jih potem odložili v omaro ali pa preprosto podarili naprej? In kaj dejansko je moda? To je zgolj prodajni potencial, ko si vodilna modna industrija zamisli neke smernice, katerim radi masovno sledimo. Tudi racionalno nakupovanje stvari je ekologija. V tem razmišljanju gremo lahko še dlje: mnogo ljudi ima doma po več jedilnih servisov. Pa se sploh vprašamo, koliko jih potrebujemo in kolikokrat jih sploh uporabimo? Tako past zbiranja predstavljajo tudi prodajne akcije velikih trgovskih podjetij, ki nas z vseh strani bombardirajo bodisi z ugodnimi nakupi ali pa s posrednimi nakupi preko zbiranja nagradnih točk, zaradi katerih kot obsedeni kupujemo in kasneje dokupujemo (roko na srce, ugodne izdelke na točke je treba večinoma doplačati). Super. Vendar se zaloge kar kopičijo in nazadnje največkrat pristanejo na smetišču. Tako se nam nabirajo brisače (ste pomislili, koliko brisač že imate na zalogi in koliko ste jih še dobrih vrgli stran, ker ste dobili »boljše«), pa tehtnice (na koliko tehtnicah se lahko tehtate, jih sploh uporabljate), kajti danes smo obremenjeni že z grami in kilogrami včasih skorajda izgubijo svoj pomen. Nabira se nam tudi kuhinjska posoda, pa čeprav danes večina najraje je »zunaj«, saj se »ne splača kuhati doma«. Potem pa se pritožujemo in jamramo, da nas bo »navlaka zasula«. Pomislimo tudi na kozmetiko. Koliko ličil, kremic, lepotil, pudrov, lakov za nohte zmečemo stran, ker jim je potekel rok trajanja? Ali ker smo si jih preprosto kupili, ker so bile »boljše« kot dosedanje, pa čeprav jih mogoče sploh ne uporabljamo? A vse to stane in z viški bremenimo sebe in okolje.

Srečujemo pa se tudi z modo v kuhinji. Enkrat je modna steklena posoda, spet drugič keramična, pa kovinska, ki ima dolgo življenjsko dobo, pa čeprav se morebiti na koncu izkaže, da je ravno ta, slednja, najslabša, ker jedi v njej še hitreje oksidirajo kot bi sicer. Pa recimo štedilniki: nekaj časa so v modi štedilniki na drva, pa plinski štedilniki, pa indukcijski, ki so še toliko bolj občutljivi, saj zahtevajo posebno posodo. Če torej nimamo že ob nakupu prave posode, si jo moramo torej kupiti in vso dotedanjo zamenjati. In kam roma stara posoda? Verjetno je vsako razglabljanje odveč, deponije pa se polnijo.

 

Gorivo, razsvetljava in kurjava

Težko si predstavljamo, da bi bili brez avtomobila, brez luči in brez kurjave. Tudi v Sloveniji je dnevna fluktuacija zaposlenih kar velika, saj so boljša delovna mesta v mestih. Pogled v avtomobile na avtocesti pove, da se v avtomobilih večinoma prevaža en človek. Dobro se je malo razgledati naokoli in se povezati še s kom, da se v vozilu vozita vsaj dve osebi. Kombinacija, ki je ekološko pohvalna, cenejša za oba (ali več) potnika, povrh vsega pa se še medsebojno spodbujata(jo) k prejšnjemu odhodu domov.

Kaj pa temni dnevi? Noči imajo svojo moč in svojo porabo. Zvečer je dobro oditi čim prej v posteljo, s čimer zmanjšamo porabo luči, ki še gorijo po celi hiši/stanovanju, pa čeprav smo sami doma in bi bilo torej smiselno »kuriti« luč le v enem prostoru. Vprašanje je tudi, kakšne tipe luči imamo v naših bivanjskih prostorih: »plafonjere« običajno zadržijo znaten del svetlobe, zaradi česar je treba prižgati več luči v prostoru, kot bi bilo sicer potrebno. Pred nakupom svetilke je torej dobro razmisliti o tem, kaj sploh potrebujemo in se šele na podlagi tega odločiti za tako, ki nam ne bo »jedla« svetlobe.

Vsako leto znova ugotavljamo, da je kurjava velik strošek. Vprašajmo se, če res potrebujemo 25 stopinj ali več v prostoru (razen, kadar imamo dojenčka) oz. kakšno temperaturo sploh potrebujemo v različnih prostorih? Kratki rokavi nekako ne sodijo v zimski čas. Raje oblecimo dolge ter znižajmo temperaturo v prostoru, zaradi česar bomo tudi manj »pomehkuženi« in manj dovzetni za prehlade. Nenazadnje pa se bo poznalo tudi pri končni porabi energentov. Preverimo tudi, kako je z našimi pečmi, kakšen je njihov izkoristek, saj gre pri slabem izkoristku dosti kurjave »v zrak«. Tudi pozimi je treba zračiti prostore, kar pa počnimo s pametjo. Predolgo zračenje namreč prostore zelo ohladi, zaradi česar potrebujemo več dodatne energije, da prostor segrejemo. Zračimo torej racionalno.

 

Voda

Ali ste vedeli, da lahko poraba vode na osebo doseže tudi do 300 ali več litrov na dan? Večje kot je mesto, večja je poraba vode. Sicer pa je v povprečju poraba na osebo naslednja: za kopanje in tuširanje porabi 55 litrov vode na dan, izplakovanje WC-ja odnese 32 litrov (1 splakovanje kotlička pomeni lahko 8 litrov naenkrat), pa kakih 25 litrov za pranje perila, 10 za telesno nego, 8 za pomivanje posode, kake 4 litre za pitje in kuhanje, prištejemo še pranje avtomobila. Za vse to uporabljamo čisto pitno vodo, ki jo moramo plačati. Velik del te vode lahko prihranimo z uporabo ustrezno zbrane in predelane vode (recimo deževnice, ki jo lahko uporabljamo za pranje avtomobilov, WC-kotličke, zalivanje vrtov, …), če imamo seveda možnost urediti ustrezne zbiralnike in sisteme za izrabljanje tovrstne vode. Se še spomnite, da so naše babice z vodo, v kateri so oprale solato, zalile lončnice ali pa za zalivanje »nabirale« deževnico? Namesto kopanja v banji se raje stuširajmo, s čimer bomo porabili precej manj vode. Vodo (ter čistila in praške) lahko prihranimo tudi tako, da ne peremo še čistega perila, razen spodnjega in nogavic (nekako je postala moda, da je treba vsako oblačilo oprati takoj, ko smo ga enkrat ponosili, ne glede na to, ali je sploh prepoteno in umazano). V gospodinjstvu lahko prihranimo dosti vode: banalen primer je npr. preobuvanje v copate. Ste kdaj pomislili, da tudi na tak način prihranimo vodo in detergente, saj dlje časa ohranimo tla čista? Ali pa umazana posoda? Odlično varčevanje predstavlja tudi takojšnje pomivanje ali pospravljanje posode v pomivalni stroj. Če posode ne pospravimo takoj, se ostanki hrane prisušijo na posodo in kasnejše odstranjevanje ostankov in umivanje posode zahteva precej več vode (ter časa), kot če bi posodo pomili in pospravili takoj. Je pa tukaj še ena past: marsikatera gospodinja posodo, preden jo zloži v pomivalni stroj, v grobem pomije pod tekočo vodo. V 6 sekundah izteče iz pipe 1 liter vode. Pomislite, koliko pitne vode vržemo stran.

 

Prehrana

Hrano kupujmo racionalno! Velikokrat se namreč zgodi, da poceni kupljenim večjim količinam hrane, zalogam, poteče rok veljavnosti, zato jo vržemo stran ali pa se z njo prekomerno prehranjujemo. Kolikokrat se nam je že zgodilo, da smo kupili kakšno hrano več (čeprav je nismo nameravali) ravno zaradi lačnih oči, kasneje pa smo se zalog prenajedali, saj se nam je zdelo škoda, da bi vrgli stran hrano, ki smo jo morali plačati. Modri pravijo, da se je treba pred obiskom trgovine najesti, da niso v trgovini lačne naše oči. Sicer pa je priporočeno, da naredimo jedilnik vnaprej (če kuhamo doma) in kupimo le toliko in tisto hrano, ki jo v tem času potrebujemo. Si pa pripravimo ozimnico iz doma pridelanega sadja in zelenjave (da torej viškov ne vržemo stran, temveč nam prihranijo denar v mesecih, ko domačega sadja in zelenjave ni). Tudi na tak način poskrbimo za okolje, saj zmanjšujemo kupovanje tiste hrane, ki smo jo sicer že pridelali in jo morebiti vrgli stran. Ko nismo kupovali masovno pridelanih povrtnin, smo živeli bolj zdravo, ostanki naše zelenjave so bili manj škropljeni ali pa sploh ne, zaradi česar smo manj obremenjevali okolje, pa tudi naš kompost (če ostanke kompostiramo) je bil boljši, saj ni vseboval pesticidov in ostalih strupov.

 

Naš čas

Zelo modna je izjava, da je čas zlato. Ali se tega sploh zavedamo? Pomislimo, kako ga preživljamo. Racionalno upravljanje s časom je tudi to, da ne hodimo vsak dan v trgovino. Tudi to je ekologija. Če se dotaknemo vsega prej povedanega, hitro pridemo do nesmiselnih nakupov in do nepotrebnega polnjenja deponij. Saj veste, da oči kupujejo …Načrtujmo vnaprej, zaradi česar bomo porabili manj goriva, manj denarja, doživeli manj stresa, se mogoče raje sprehodili in bili zato bolj zdravi.

 

Ekologija je praktično vse in tudi z racionalnim razmišljanjem in načinom življenja marsikdaj prihranimo čas, denar, zdravje ter nenazadnje poskrbimo za okolje.

 

 

Maj, 2010

Ne spreglejte

ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več