Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Nadležne nabrekle žile zadnjika poljudno imenujemo tudi zlata žila, ki predstavlja zoprno, pekočo nevšečnost, s katero se vsaj enkrat v življenju sreča večina ljudi. Čeprav neprijetni, pa razen izjemoma hemoroidi zdravju niso nevarni. Iz česa so sestavljeni, kaj jih povzroča in poslabša, kako opozarjajo nase in kako se jih otresemo, smo povprašali Urško Kogovšek, dr. med.

Avtor: Anja Kuhar

 

Vsi poznamo hemoroide, to neprijetno težavo, malokdo pa ve, kaj točno so. Kaj jih torej sestavlja?

Hemoroidi so pletež žil pod sluznico končnega dela danke. Gre za blazinice na koncu debelega črevesa, ki lahko tudi krvavijo, pri čemer lahko gre za minimalne ali pa pomembne krvavitve. V predelu zadnjika je tudi veliko čutnic, skoraj toliko kot na klitorisu ali na penisu, zato so lahko posegi v tem predelu zelo boleči.

Hemoroide delimo glede na lego in velikost, pri čemer govorimo o prvi do četrti stopnji, hkrati pa se je še vedno ohranila tudi delitev na notranje in zunanje hemoroide. V tem primeru je dobro vedeti, da se notranji hemoroidi lahko povečajo in jih vidimo tudi zunaj zadnjika.

Velikokrat pacienti zamenjajo kožne gube ob zadnjiku za hemoroide. Kožne gube najdemo pogosto in so tudi konstitucijsko dedno pogojene. Tudi te lahko povzročajo težave, kadar otečejo in bolijo, a najpogosteje s hemoroidi niso povezane.

 

Ima hemoroide vsak človek ali gre za bolezensko stanje?

Hemoroide, ki so običajno majhni, komaj vidni, ima vsak človek. Kadar se pojavijo težave z odvajanjem, ki trajajo dlje časa, posameznik pa ima tudi sicer slabše vezivno tkivo, se lahko ti vozli precej povečajo. Seveda k poslabšanju pripomore tudi povečana telesna teža, hud kronični kašelj, stanje po težkem porodu ali težko fizično delo. Če postanejo moteči, lahko resno ovirajo posameznika pri dnevnih opravilih.

Da do težav s hemoroidi ne bi prišlo, mora biti blato primerno mehko in mazavo. Dobro je imeti reden časovni okvir, uro dneva za odvajanje – idealno, ko se sproži refleks za odvajanje. Ta se najpogosteje pojavi zjutraj, nekaj minut po prebujanju. Če pogosto ne upoštevamo in ne »slišimo« lastnega telesa, se težave z leti večajo. Lahko pride tudi do trajnih okvar in funkcionalnih motenj.

Nekateri ljudje imajo lahko zelo velike hemoroide, ki težav ne povzročajo. Nasprotno pa nekaterim lahko velike težave povzročajo majhni hemoroidi. Veliki hemoroidi torej še ne pomenijo velikih težav.

 

Kako hemoroidi opozarjajo nase?

Človek občuti zoprn in pekoč občutek v predelu zadnjika. Pacienti opažajo sled sveže, svetle krvi na blatu, srbečico, bolečine ob in/ali po odvajanju, občutek kljuvanja ob zadnjiku ipd. Opisujejo tudi neprijeten občutek, da se ob odvajanju blata črevo ne izprazni popolnoma. Zadnjik pač ne zmore vedno ločiti, ali gre za povečane hemoroidne blazinice ali za blato. Takrat ljudje pogosteje hodijo na blato, pritiskajo, se napenjajo, s čimer le vzpostavijo začaran krog težav s hemoroidi. Pogosto pa se zgodi tudi, da hemoroidi sploh ne povzročajo težav in jih odkrijemo naključno ob pregledu debelega črevesa, torej kolonoskopiji. Seveda je obisk pri proktologu potreben le, če imajo ljudje težave.

 

So torej predvsem moteča težava za ljudi. Pa imajo tudi svoj namen ali bi jih lahko mirne duše odstranili?

Hemoroidi delujejo tudi kot ‘tesnilka’ zadnjika. Če bi odstranili vse te blazinice, bi lahko prišlo do uhajanja blata, motene občutljivosti zadnjika. Lahko si predstavljamo neugodje, če ne bi zmogli ali znali ločiti med blatom in plinom … Zdravi ljudje pa celo pred odvajanjem vemo, ali imamo v danki tekoče, trdo ali normalno blato.

Veliko ljudi se prestraši, ko jim odkrijejo hemoroide, saj žal še vedno vlada prepričanje, da lahko hemoroidi vodijo v razvoj raka danke. Rak danke se sicer res razvije na sluznice danke, toda NE zaradi hemoroidov. Ti so torej popolnoma neškodljivi, če ni težav. Smrtno nevarna bi bila edino huda krvavitev, do katere pa pride izjemno redko, pri pacientu, ki ima pridružene še druge bolezni.

 

Čeprav nenevarni, pa hemoroidi motijo običajno dnevno življenje ljudi. Na kakšen način se z njimi spopadate?

Zdravljenje je odvisno od težav. Najprej človeku svetujemo, kako naj uredi svojo dieto, ter ga podučimo, da je najpomembnejše odvajanje blata takrat, ko se pojavi klic k odvajanju. Tega začutimo kot blagi krč na levi strani trebuha. Če gre človek takrat na blato, se iztrebi brez dodatnega pritiskanja. S prekomernim pritiskanjem in napenjanjem le motimo odvajanje.

V prehrani je pomembno razmerje živil, najbolj pa ustrezna količina vlaknin in vode. Premalo vlaknin lahko povzroča zaprtje, če jih pojemo preveč, pa te nase vežejo preveč vode in je blato presuho.

Pomembno je, da se človek na straniščni školjki sprosti. V pomoč nam je, da obvladamo svoje mišice medeničnega dna, ki jih lahko krepimo s Keglovimi vajami. Tako lažje odvajamo tudi pod stresom. Keglove vaje lahko izvajajo tako moški kot ženske.

Ljudje, ki težko odvajajo, ker so nesproščeni, si lahko podstavijo pručko pod stopala, saj človeški anatomiji še vedno najbolj ustreza odvajanje v čepe.

Hemoroidi pogosto povzročajo preglavice mlajši generaciji, ki živi hitro življenje in je pogosto pod stresom. Odvajanju ne namenijo dovolj časa, ne sprostijo mišic zadnjika ali jih nimajo več dobro pod kontrolo. Tak način življenja na dolgi rok vodi do težav.

 

Kaj pa svetujete ob neprijetnih simptomih, s čim naj si ljudje pomagajo? Morda poznate kakšno naravno zdravilo?

Pacienti naj se izogibajo odišavljenim robčkom, uporabljajo naj nevtralno milo, zadnjik osušijo do suhega z nežnim brisanjem in ga namažejo s hladilnim mazilom za dojenčke. Po potrebi predpišemo ustrezna mazila, v primeru hudih bolečin pa tudi nekajdnevno protibolečinsko zdravljenje.

Ljudem z zaprtjem svetujemo, naj si pomagajo s koščkom masla, ki ga vstavijo kot svečko v zadnjik, ali pa naj si analni kanal namažejo z oljčnim oljem, da blato lažje zdrkne skozenj. Seveda so to le premostitve težav med urejanjem prebave z ustrezno prehrano in s telesno aktivnostjo.

Kopeli pri hemoroidih ne pomagajo, čeprav so v srednjem veku poznali zdravilišča za zdravljenje hemoroidov gospodov, v katerih so kopeli združevali s kajenjem opija.

Pacienti pogosto pričakujejo, da bomo zdravniki rešili njihove težave, ne da bi ti sami spremenili določene življenjske navade. Zdravljenje je lahko zelo učinkovito, vendar le, če so pacienti motivirani in dosledni.

 

Zdravljenje hemoroidov lahko poteka tudi operativno …

Večinoma poskušamo z zgoraj omenjenimi ukrepi omiliti težave. Urgentno operiramo le v primeru pomembne krvavitve, ki je ne moremo drugače zaustaviti. Načeloma se trudim, da pacientov ne bi operirali, dokler ne uredijo svojega odvajanja. Ko spremenijo določene življenjske navade, imajo pacienti dobro izhodišče, da se težave ne bi več ponovile.

Občasno poskušamo hemoroidni vozel v ambulanti sanirati z ligaturo, torej elastično zanko, ki jo namestimo okrog peclja hemoroidov. S tem prekinemo dotok krvi in hemoroidi se sčasoma zabrazgotinijo, posušijo. Žal elastična ligatura ni primerno zdravljenje za vse moteče hemoroide.

Pri operativnem zdravljenju je na voljo več možnosti. Vrsta posega je odvisna od stopnje hemoroidov, pacientove splošne telesne kondicije, narave njegovega dela itd.

Najdlje, že stoletje, se uporablja hemoroidektomija, klasična odstranitev hemoroidov, pri kateri hemoroidne vozle (torej le tiste, ki povzročajo težave), v celoti izrežemo. Pogosteje izvajamo praktično neboleč poseg, pri katerem z ultrazvokom identificiramo žile, jih zapremo s šivi ter s tem prekinemo dotok krvi v hemoroide. Hospitalizacija je enodnevna in pacienti so v nekaj dneh lahko polno aktivni.

 

 

April, 2014

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja