Do neprijetnega občutka srbečice v predelu zadnjika lahko privede več razlogov, od hemoroidov, raznih vnetij in razpok, kandide in glivic, luskavice, glist in herpesa, znan pa je tudi ženskam v obdobju po menopavzi. Čeprav lahko srbeči zadnjik v redkih primerih opozarja tudi na resnejše bolezni, kot je denimo rak, pa je pogosto posledica neustrezne higiene. In ne, pri tem sploh ne govorimo nujno o odsotnosti higiene ali celo zanemarjenosti – kvečjemu nasprotno.
Da bi se občutku srbečice izognili, se ljudje namreč pogosto zatečejo k pretiranemu umivanju zadnjika, pri čemer ne vedo, da se tako lahko ujamejo v lastno past. Pretirano umivanje in uporaba mila lahko odstranita zaščitni sloj maščobe, ki sluznico ščiti pred blatom. Koža je tako še bolj občutljiva, pekoči občutek še močnejši, in hitro se sklene začarani krog umivanja in srbenja. O podrobnostih smo se pogovarjali z doc. dr. Pavlom Košorokom, dr. med., in specialistom kolorektalne medicine.
Avtorica: Anja Kuhar
Srbeči zadnjik je pogosta nadloga, ki pesti veliko ljudi. Vemo, da ga lahko povzročajo hemoroidi, različna vnetja, kandida …
Veliko ljudi se pritožuje zaradi občutka srbenja v zadnjiku. Pri negi slednjega je najbolj važno, da poskrbimo za kožo ob vhodu v zadnjik. Če je ta vlažna, je bolj dojemljiva za škodljive vplive.
Vlažnost se pogosto pojavi pri težavah s hemoroidi. Če ti začnejo izpadati ali krvaveti, vedno ostane nekaj sluzi ali krvi, ki sta gojišče za klice. Do vlažnega anusa prihaja tudi pri črevesnih razpokah, fistulah ali pri hitri prebavi. Lahko se pojavi že v otroški dobi, saj vemo, da imajo tudi dojenčki ob hitri prebavi pordelo, nadraženo kožo.
Poleg vseh naštetih težav lahko neprijeten občutek srbečega zadnjika povzroča tudi pretirana higiena. Kako to in kakšen vpliv imajo milo in kreme na kožo zadnjika?
Ko se pojavi občutek srbečega zadnjika, ljudje običajno najprej pomislijo na nezadostno higieno, zaradi česar se začnejo pogosto in intenzivno umivati. Uporabljajo najrazličnejša mila in kreme za intimno nego in s seboj nosijo vlažne robčke, učinek pa je pogosto nasproten pričakovanemu.
S prepogostim umivanjem in uporabo mila namreč kožo preveč razmastimo in uničimo njeno kislinsko obrambo, oboje pa je obramba pred vdorom škodljivih klic. Prvotnim težavam se pridruži še nezadostno osušena koža. Razmočena koža je ugodno gojišče za glivice in klice, posebno tam, kjer so stalno prisotne in je vlažnost zaradi naravnih okoliščin običajna.
Umivanje zadnjika po vsakem iztrebljanju je koristna navada, vendar z njo ne pretiravajmo. Prof. dr. Košorok svetuje, da za učinkovito in neškodljivo umivanje zadnjika zadostujeta hladna ali mlačna voda. Umivanja se lotimo tako, da razmaknemo zadnjik in umijemo še kak centimeter povrhnjice v začetnem delu zadnjikovega kanala.
Pravijo, da si ljudje zaradi srbečega zadnjika področje še bolj umivajo in se s tem ujamejo v začarani krog. Menda si lahko pomagajo tako, da prenehajo uporabljati milo in detergente, si naredijo kopel s fiziološko raztopino, uporabijo razne kreme in domača mazila … Kako torej prekiniti ta začarani krog?
Kadar je koža spremenjena ali nadražena, nas peče in še zlasti, kadar nas srbi, priporočamo, vsaj za doma, umivanje v fiziološki raztopini. Na vneti koži so namreč drobne ranice, vanjo vdira voda in tako poškoduje njen vrhnji sloj.
Fiziološka vodna raztopina je enake slanosti kot kri. Pripravimo si jo tako, da v 5 litrih vode, kolikor običajno drži umivalna posoda, raztopimo za veliko žlico kuhinjske soli.
Kaj priporočate ljudem, kako naj v vsakodnevnem življenju pravilno poskrbijo za higieno zadnjika?
Za običajno čistočo poskrbimo s toaletnim papirjem. Zelo važno je, da po vsakem umivanju kožo dobro osušimo. Občutljivo kožo lahko namažemo z oljčnim oljem ali maslom, ki sta kisli maščobi in ščitita kožo. Pomaga tudi šentjanževo olje, uporabimo pa lahko tudi katero od dražjih kozmetičnih mazil, ki ohranjajo zaščitno moč kože. Namaščena koža je namreč prožnejša in manj dovzetna za drobne poškodbe in prodor klic.
Kadar je srbež zelo hud, lahko uporabimo tudi mazila, v katerih so zdravila proti glivicam ali kortikoidi, vendar je prav, da takšnih zdravil ne uporabljamo na pamet, temveč po posvetu z dermatologom.
Zadnjikova koža je edinstvena, vendar občutljiva. Ima podobno celično zgradbo kot ustnice in zahteva podobno skrbno nego.
Za konec morda le še to, imate morda še kakšen nasvet »iz kuhinjskih omaric«, s katerim si lahko ljudje doma pomagajo sami, kot denimo omenjena fiziološka raztopina?
Za nego zadnjika ne pretiravajmo z umivanjem z vodo, bolje je, da ta predel večkrat dnevno namažemo z naravnimi mazili.
Pomagamo si lahko z jedilnim maslom ali oljčnim oljem, učinkovita in prijetna pomoč pa je tudi ognjičeva krema, ki si jo lahko doma pripravimo tudi sami.
Naberemo cvetove ognjiča, ki jih prelijemo z oljčnim oljem tik nad vršički cvetov. Mešanico počasi segrevamo na ognju in jo, tik preden zavre, odstavimo. Po 24 urah jo precedimo in ji dodamo segret naravni čebelji vosek, namesto njega lahko uporabimo karitejevo maslo ali kokosovo mast (na sobni temperaturi v trdnem stanju) ter zmešamo.
Februar 2015
