Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Hripavost je pojav, ki ga je gotovo izkusil že vsak izmed nas. Pogostejša je v hladnejšem obdobju in kot takšna posledica virusnih obolenj. Vzrokov za hripavost je veliko, vendar jih večina na srečo ni resnih in hripavost po navadi mine v kratkem času. Če traja več kot tri tedne, je priporočljivo obiskati zdravnika. O hripavosti smo se pogovarjali z Alenko Rokavec, dr. med., spec. otorinolaringologije, iz Splošne bolnišnice Ptuj.

Avtor: Luka Šabeder

 

Kaj je fiziološki vzrok za hripavost, je to problem glasilk, obolelega grla ali kaj drugega?

Pri tvorbi glasu sodelujejo poleg grla še pljuča, prsni koš, žrelo, ustna in nosna votlina. Za normalen govor je potrebno normalno delovanje vrste organskih sistemov in govor je rezultat usklajenega delovanja mišično-živčnega sistema. Glasilki sta pri tvorbi glasu najpomembnejši, normalen glas je čist, primerno glasen. Hripavost ali disfonija nastane zaradi več razlogov. Največkrat gre za vnetje v področju glasilk, nekaterih sprememb na glasilkah, kot so vozliči, polipi, ciste, Reinkejeva oteklina. Redkeje je posledica okvare živcev, poškodb, raka, bolezni mišic. Včasih hripavost nastane, tudi če na grlu ali na živčevju ni nobenih bolezenskih sprememb (funkcionalna motnja glasu).

Nekateri ljudje so pogosteje hripavi, gre v tem primeru za kakšno genetsko, dedno pogojeno značilnost?

Pogosteje so hripavi predvsem ljudje, ki svoj glas uporabljajo pri vsakdanjem delu, kot so učitelji, igralci, pevci, vzgojitelji, voditelji. Običajno gre pri tem tudi za pretirano in napačno rabo glasilk, ki lahko povzroči tudi spremembe na glasilkah. Včasih je ob tem prisotno tudi virusno vnetje glasilk. Skoraj vsi poznamo hripavost, ki se pojavi po glasnem petju ali glasnem govorjenju v hrupnih prostorih, glasnem navijanju. Takšna hripavost običajno mine v nekaj dneh ob ustreznem glasovnem mirovanju. Tudi ta je posledica pretirane in napačne rabe glasilk. Ne vem, ali gre za dedno pogojeno značilnost ali bolj za zgoraj omenjene razloge, lahko je tudi kombinacija obojega.

V kolikšni meri je hripavost povezana s preglasnim govorjenjem, kričanjem, intenzivnim petjem?

V veliki meri, kot sem že omenila, pri preglasnem govorjenju, kričanju, glasilke preveč napenjamo, lahko pride do mikropoškodb, rdečine, vnetja. Iz tega se lahko razvijejo tudi vozliči, polipi, saj poskušamo hripavi glas nato popraviti z dodatnim obremenjevanjem glasilk, in znajdemo se v začaranem krogu.

Ali je hripavost odvisna od vremenskh pogojev, kakšen je lahko vpliv mraza ali vlage?

V času sprememb vremena, ko je tudi več virusnih obolenj, predvsem pri hladnejšem zraku, je tudi hripavosti več. Največkrat gre za akutno vnetje grla, ki ga povrzočajo virusi, hripavost izzveni v nekaj dneh, tednu ali dveh.

Ali je treba, ko pride do hripavosti, obiskati zdravnika oziroma kdaj se je smiselno obrniti na zdravnika?

Hripavost je pogosta ob vnetju zgornjega dela dihal, običajno gre za virusno okužbo, ki dodatnega zdravljenja ne potrebuje, saj se glas povrne. Včasih je hripavost tudi posledica zatekanja želodčne kisline – gastroezofagealni refluks –, prisoten je kašelj, občutek cmoka v grlu. Kadar hripavost mine v treh tednih in se glas povrne, zdravnika ni treba obiskati (če ga nismo že v začetku težav). Če pa hripavost traja več kot tri tedne, ga je smiselno obiskati, le-ta običajno svoje varovance pozna, ve za njihove razvade (npr. kajenje) in je pri njih še bolj pozoren. Tiste, pri katerih sumi na resnejšo bolezen, napoti na nadaljnji pregled.

Kdaj lahko hripavost preraste v resnejši problem, kdaj so morda potrebne operacije in h kateremu specialistu nas napoti osebni zdravnik, ko je to potrebno?

Izbrani zdravnik nas napoti k otorinolaringologu, specialistu za ušesa, nos in grlo, ki bolnika natančno pregleda, mu razloži morebiten problem, kako se da težavo odpraviti ali zdraviti. Operacije grla so pravzaprav glede na pogostnost hripavosti redke, so pa potrebne v primeru sprememb na glasilkah, kot so nenevarne (benigne) spremembe, npr. polipi, ciste, in seveda v primeru suma na maligno obolenje.

V lekarnah lahko najdemo kar nekaj preparatov in zdravil, ki pomagajo pri vnetem grlu, vendar verjetno to niso zdravila, namenjena tudi hripavosti, ali pač?

Menim, da je treba v prvi vrsti omejiti rabo glasilk z glasovnim mirovanjem. Običajno zadošča že nekaj dni tovrstenega mirovanja. To ne pomeni, da ne smemo govoriti, le da govorjenje racionaliziramo, torej zmanjšamo na tisto najpotrebnejše. Preparati in zdravila, ki so na razpolago v lekarnah, običajno pomagajo pri vnetju grla in tudi pri hripavosti, pri tem pa ne smemo pozabiti, da hripavost, ki je posledica vnetja, izzveni sama v dveh do treh tednih, seveda ob racionalni rabi glasu.

Kako naj skrbimo za svoje grlo in glasilke, da do hripavosti ne bo prihajalo?

Tako kot sicer skrbimo za svoje zdravje, izogibamo se preglasnemu in dalj časa trajajočemu govorjenju, izogibamo se glasnim prostorom, kjer bi morali svoje glasilke napenjati. Med govorjenjem dihamo, požiramo slino, privoščimo si kakšen požirek vode (najbolje sobne temperature). Ne kričimo (tudi doma na otroke ne), ne kadimo, ne uživamo alkoholnih pijač in hrane, ki povzroča refluks želodčne kisline.

Okvir 1: Ingverjev čaj lahko precej pripomore k ublažitvi hripavosti. Pripravimo ga iz koščka ingverjeve korenine, ki jo olupimo in narežemo na tanke rezne. Ingver nato stresemo v vrelo vodo ter kuhamo v pokriti posodi na zmernem ognju približno deset minut, dokler se čaj ne obarva rumenkasto. Precedimo, počakajmo, da se ohladi, ter sladkamo z žličko medu. Čaj pijmo vsaj trikrat na dan.

 

Januar 2016