Zagotovo smo se že vsi srečali z bolečinami v sklepih in mišicah, ki so običajno posledica športne aktivnosti ali napornega fizičnega dela. Sklepi in mišice pa so lahko zaradi različnih vzrokov tudi vir kronične bolečine, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja posameznika. Na vprašanja o tem, kako nam je v primeru tovrstnih težav lahko v pomoč fizioterapija ter o različnih fizioterapevtskih pristopih glede na vir težave, je odgovarjala priznana fizioterapevtka Tatjana Jeglič.
Avtor: Alja Gogala
Z bolečinami v mišicah so se verjetno srečali že vsi, ki so opravljali kakršnokoli telesno aktivnost. Zakaj v mišicah pravzaprav pride do bolečine?
Pri večji aktivnosti, kamor poleg rekreacijske športne aktivnosti in profesionalnih treningov štejemo tudi dolgotrajno zadrževanje položaja telesa v prisiljeni drži, dvigovanje večjih bremen in dolgotrajno ponavljanje enih in istih gibalnih vzorcev, pride do anaerobnega metabolnega procesa v mišicah. Ta nastane zaradi konstantne in dolgotrajne kontrakcije mišičnih vlaknih. Pretok krvi, ki oskrbuje mišice s kisikom in potrebnimi hranili, je moten, zato se sproži anaerobni metabolni proces, kjer kot stranski produkt nastaja mlečna kislina. Ta povzroči utrujenost mišic in bolečino v mišicah, ki jo mnogi radi imenujejo »muskelfiber«.
Toliko časa kot je mlečna kislina v večjih količinah prisotna v mišičnem tkivu, imamo tudi bolečine v mišicah. Če je to enkraten proces in uspemo regenerirati mišična vlakna, je to dobro za nas, ker gradimo mišično maso ali povečujemo mišično vzdržljivost. Če pa se dogodki ponavljajo vsakodnevno in ne poskrbimo za možnost regeneracije, pa na dolgi rok pride do skrajševanja mišic in t. i. zlepljenja mehkotkivnih struktur. Posledično mišična vlakna ne delujejo koordinirano, se krajšajo in vlečejo sklepe v neoptimalne biomehanske položaje. To pa lahko povzroči poškodbe na mehkih tkivih, tudi na sklepih.
Kako si lahko sami lajšamo bolečine ob poškodbi mišic oziroma poskrbimo za njihovo regeneracijo?
Zelo pomembno je, da po koncu aktivnosti ali dolgotrajne prisiljene drže naredimo gibe v nasprotni smeri. Če smo bili dolgo časa sklonjeni, je na primer zelo pomembno, da naredimo zaklon. Na ta način raztezamo mišično skupino, ki je bila dolgo časa v aktivnosti, hkrati pa aktiviramo nasprotno mišično skupino. Raztezanje je bistvenega pomena, saj nam pomaga ohranjati tudi gibljivost sklepov v vseh smereh, kar je pomembno za dolgotrajno funkcioniranje posameznika brez bolečin.
Drug pomemben element je povečanje prekrvavitve v mišicah. Če imamo na primer bolečine v mišicah, ne smemo samo počivati, ampak moramo biti zmerno aktivni. Poslužujemo se lahko tudi »starih babičinih receptov«, kot je knajpanje, to je izmenično hlajenje in ogrevanje določenega dela telesa, ali masiranje določenih mišičnih skupin. S tem povečujemo pretok krvi, ki bo poskrbel za odplakovanje stranskih produktov iz mišičnih vlaken in poskrbel za hitrejšo regeneracijo.
Zelo pomemben je tudi dovolj velik vnos vode, ki pomaga pri odplakovanju stranskih produktov iz mišic. Na tržišču najdemo tudi naprave oziroma aparate, ki spodbujajo povečanje pretoka krvi in tako pripomorejo k regeneraciji mišic in telesa. Dobre naprave ne delujejo samo na povečanje pretoka krvi, ampak imajo vpliv tudi na celični nivo, torej na mitohondrije, prepustnost celične membrane ter povečevanje difuzije skozi celično membrano. Določene so le za profesionalno fizioterapevtsko uporabo, v domačem okolju pa si lahko na primer pomagamo tudi s pulzno magnetno terapijo.
Kaj je lahko vzrok za kronične bolečine v mišicah in kako jih lahko lajšamo s fizioterapijo?
Vzroki za razvoj kroničnih bolečin v mišicah, sklepih in mehkotkivnih strukturah so lahko spremembe v samih tkivih. Mednje na primer sodijo poškodbe, ki imajo kronični potek, degenerativne spremembe, spremembe v delovanju samih osnovnih gradbenih enot tkiv oziroma celic, slaba prehrana in slabe življenjske navade.
Kronične bolečine v mišicah in mehkih tkivih pa se lahko pojavijo tudi zaradi sprememb v delovanju centralnega živčnega sistema, kamor na primer sodijo hormonske spremembe, spremembe v kemičnem ravnovesju v možganih, možganska kap in degenerativna obolenja možganov, avtoimunska obolenja ali razvoj centralne bolečine kot posledica velike travme na telesu.
Kako se v fizioterapiji lotimo lajšanja bolečin, je odvisno od vzroka nastanka. Percepcija bolečine se pri posameznikih razlikuje, zato enotnega recepta ni. Na splošno pa uporabljamo različne aparature, poslužujemo se manualnih, mobilizacijskih in manipulativnih tehnik za mehka tkiva ter sklepe oziroma tehnik in konceptov obravnave, ki so usmerjena v učenje in plastičnost možganov ipd.
Zavedati se moramo, da je kronična bolečina kompleksen sindrom in da se ga je treba lotiti kompleksno. Delovanje samo na enem nivoju, funkciji ali strukturi ne bo prineslo zadovoljivega rezultata, ki pa je seveda vrnitev posameznika nazaj v njegovo ožje in širše socialno okolje brez bolečin.
Kako lahko lajšamo bolečine, ki se pojavijo zaradi obrabe ali zaradi vnetja sklepa?
Kadar je vnetje še vedno prisotno, je potrebno mirovanje in jemanje farmakoloških sredstev, če jih seveda predpiše zdravnik. Kakršno koli prekomerno povečevanje pretoka krvi v vnetem tkivu lahko namreč naredi veliko škode. Najnovejše raziskave tudi ugotavljajo, da hlajenje vnetega predela z zelo mrzlimi obkladki ali ledom naredi veliko škode v normalnem procesu zdravljenja specifičnega tkiva. Mraz oziroma podhlajevanje predela se vpleta v avtoimunski odgovor našega telesa in zavira vnetje. Zdravljenje pa vnetje »potrebuje«, seveda le, če to ni bakterijsko. Ko se vnetje pomiri, lahko začnemo s fizioterapijo. Kakšen je postopek fizioterapije, je odvisno od vrste obrabe oziroma vzroka za nastanek vnetja.
Kako lahko sami ohranimo gibljivost sklepov?
Gibanje je zelo pomembno za ohranjanje gibljivosti sklepov in dobro ohranjenost sklepnega hrustanca. Sklepni hrustanec namreč nima žil, zato se prehranjuje s pomočjo gibanja. Gibanje povzroči pretok sklepne tekočine, ki je bogata s hranili, pomembnimi za hrustanec, prehranjevanje hrustanca pa poteka po principu difuzije. Za zdravje in ohranjevanje sklepnega hrustanca je pomembna tudi obremenitev.
Če je ta prevelika ali pa je sklepni hrustanec dolgotrajno obremenjen samo na enem delu, lahko hitro pride do poškodb in obrab, kar ima za posledico manjši obseg gibljivosti sklepa, bolečino med gibanjem ali, v skrajnem primeru, že samo pri zadrževanju v ležečem položaju, sedenju ali stoječem položaju. Isti princip prehranjevanja in ohranjanja zdravja imajo tudi medvretenčne ploščice. Osebno priporočam gibanje v sklepih v vseh smereh z zmerno obremenitvijo in pa seveda aerobno gibanje, ki blagodejno vpliva tudi na krvožilni sistem in zmanjševanje vsakodnevnega stresa.
Je lahko fizioterapija v pomoč tudi pri osteoporozi?
Znano je, da je gibanje preventiva in kurativa pri diagnozi, kot sta osteopenija, za katero je značilno zmanjševanje kostne mase in ni nujno, da se razvije v osteoporozo, in osteoporoza. Največkrat se zgodi, da osebe samo zaradi diagnoze osteoporoza sploh ne pridejo na fizioterapevtsko obravnavo. Najpogosteje je to spremljajoča diagnoza po poškodbah skeleta, sklepov ali vezi, pri bolečinah v sklepih ali drugih težavah.
Kadar nas obišče oseba z osteoporozo, sem predvsem pozorna na moč in vzdržljivost mišic oziroma mišičnih skupin, na njihovo dolžino, ki mora biti optimalna za delovanje našega telesa v vsakodnevnih aktivnostih, ter na koordinirano vključevanje mišičnih vlaken pri kontrakciji mišic. Dodatno lahko kot pomoč pri obravnavi osebe z osteoporozo uporabljamo tudi aparature, ki delujejo na celičnem nivoju in tako vplivajo na metabolizem mišic in kosti, kot sta na primer pulzna magnetna terapija in visokotonska elektroterapija.
Fibromialgija je bolezensko stanje, za katero je značilna tudi kronična bolečina v mišicah. Kako lahko pomagate pacientom s to težavo oziroma kako si lahko težave lajšajo sami?
Fibromialgija je bila šele v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja sprejeta med prava obolenja. Vzroki na žalost še vedno niso dodobra znani, najnovejša literatura pa se bolj kot vzrokom v samem telesu nagiba k vzrokom v centralnem živčnem sistemu, torej v možganih. Za zdaj prav tako še nimamo zelo učinkovite terapije za fibromialgijo, zato jo zdravimo simptomatsko. V fizioterapiji izvajamo gibalne in raztezne vaje, vaje za krepitev mišične moči, dobre izkušnje imamo tudi z uporabo globokih udarnih valov ‒ EWST in globinskega pregrevanja.
Naj poudarim, da bo en koncept oziroma način obravnave nekomu zelo pomagal in imel blagodejne učinke na njegove simptome, pri drugi osebi z enako diagnozo pa skoraj nič. To pa zato, ker smo si kot posamezniki zelo različni in naše telo sprejme določene agense po svojih pravilih. Na žalost je to najbolj očitno pri osebah z možgansko kapjo in s fibromialgijo ter podobnimi obolenji.
Bolečine v mišicah in sklepih se pogosto pojavijo tudi pri bolnikih, ki okrevajo po možganski kapi. Kako poteka fizioterapevtska obravnava pacientov po možganski kapi in katerih metod se poslužujete?
Obravnava oseb po možganski kapi je zelo specifična in od fizioterapevta zahteva veliko znanja z različnih področij. Fizioterapevt mora poznati delovanje centralnega živčnega sistema, tudi procesov kognicije in percepcije ter vpliv senzornih prilivov na motorični odgovor, ter delovanja sklepov in mehkotkivnih struktur. Prav tako mora poznati, kako in zakaj se posameznik po možganski kapi giba drugače kot njegovi sovrstniki.
Ko govorimo o okrevanju po možganski kapi, moramo govoriti o sami kvaliteti gibanja in ne zgolj o gibanju. Veliko bolnikov po možganski kapi doseže določeno stopnjo samostojnosti, vendar je za kvalitetno življenje pomembna tudi odsotnost kompenzacij. Kompenzacije lahko vodijo v zmanjšanje obsega gibljivosti, razvoj bolečine in posledično vedno manjšo aktivnost. Svetovno priznani koncept obravnave, ki temelji na kvalitetnem gibanju in ne samo gibanju, je koncept Bobath.
Njegova prednost je v holističnem pristopu, torej da na posameznika gleda celostno in ne zgolj kot na oboleli sklep ali poškodovano mišico. Pristop sledi najnovejšim nevrofiziološkim in biomehanskim teorijam, sloni na pozitivnem pristopu do bolnika, prenosu terapije v vsakodnevno življenje, izkoriščanju bolnikovih sposobnosti za obnovitev oziroma okrepitev šibkejših delov telesa po poškodbah ali bolezenskih stanjih, ki prizadenejo delovanje živčno-mišičnega sistema. Namen terapije je ponovno učenje ali izboljšanje izvajanja vsakodnevnih aktivnosti v različnih okoliščinah s poudarkom na največji možni kakovosti in kontroli gibanja med izvajanjem funkcije.
Kako lahko pomagate pacientom, ki se soočajo z drugimi nevrološkimi težavami, med katere sodita na primer multipla skleroza in parkinsonova bolezen?
Vsako od nevroloških obolenj ima svoj vzrok in mesto nastanka, ki jih moramo upoštevati pri planiranju terapije. Pomembno je vedeti, ali je poškodba, ki vpliva na delovanje posameznika, difuzna oziroma razpršena, ali pa gre za poškodbo centralnega živčnega sistema, ki je fokusna.
Poleg tega moramo vedeti ali vsaj predvidevati glede na mesto poškodbe, koliko senzornih in motoričnih poti je prizadetih. Nižja kot je poškodba, več možganskih poti je prizadetih, posledično pa je manjši tudi rezultat rehabilitacije. Prav tako moramo vedeti, ali je obolenje progresivno in kakšen je njegov potek pri posamezniku.
Tudi pri nevroloških obolenjih nam je lahko v pomoč koncept Bobath, seveda pa je zelo pomembno, kaj si posameznik želi ter kako je motiviran za samo terapijo. Za učenje je namreč motivacija izjemnega pomena. Klinične študije kažejo, da je najučinkovitejša fizioterapija tista terapija, ki temelji na izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, kot je na primer hoja z namenom, torej pot v trgovino, sprehod, samostojna uporaba stranišča, (o)prijemanje in spuščanje predmetov ter rokovanje z njimi, na primer hranjenje, pitje, umivanje, priprava hrane, z dobro kvaliteto gibanja in z dobrim ravnotežjem, kar pomeni, da oseba ne pade.
