Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Vse več je ljudi, ki se rekreativno ukvarjajo s športom, mnogi med njimi pa ne upoštevajo priporočil za pravilno vadbo, zato prihaja do poškodb. Slednje prav tako pestijo profesionalne športnike, saj v boju za čim boljšim rezultatom ne poslušajo svojega telesa in tako prekoračijo meje, ki jih le-ta zmore. Pogosto so kolena tista, ki ne zmorejo takšnih pritiskov. O poškodbi križnih kolenskih vezi smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Matjažem Veselkom, dr. med., svetnikom, strokovnim direktorjem Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Avtorica: Katja Štucin

Kakšni so simptomi poškodbe križnih kolenskih vezi?

Pri akutni poškodbi so znaki poškodbe sprednje križne vezi nespecifični in jih lahko ugotovi le zelo izkušen specialist. Pri poškodbi starejšega datuma pa se poškodba kaže kot nestabilnost kolena, zlasti pri obračanju na tej nogi (pivotiranju), največkrat pri športih z žogo in pri kontaktnih športih. Občutek je, kot da bi koleno na zunanji strani nepravilno preskočilo, z bolečino ali brez nje.

 

Preberite tudi prispevek: Kako ukrepati ob poškodbah križnih kolenskih vezi – ABCdravja.si

Zakaj najpogosteje prihaja do teh poškodb?

Najpogosteje gre za nepravilno in preveliko obremenitev kolena pri športih, zlasti pri športih z žogo in pri kontaktnih športih, ter seveda pri padcih, ki se značilno zgodijo pri smučanju. Mogoče velja izpostaviti, da se je število poškodb sprednjih križnih vezi še posebej povečalo pri smučarjih, ki uporabljajo tako imenovane carving smuči.

Kdo so tiste kritične skupine ljudi, ki v večini doživijo omenjeno poškodbo?

To so smučarji, nogometaši, igralci rugbija in ameriškega nogometa. Pogoste pa so te poškodbe tudi pri kontaktnih športih in drugih športih z žogo, ne glede na to, ali gre za profesionalnega, rekreativnega ali občasnega športnika.

Lahko posameznik ravna preventivno, da do teh poškodb ne pride? Kako?

Pri pripravi na športno aktivnost je treba skrbeti za uravnoteženo moč vseh mišičnih skupin, tako upogibalk kot iztegovalk kolena. Izvajati je treba vaje za izboljšanje propriocepcije, to so vaje, pri katerih je treba v različnih položajih kolena loviti ravnotežje na eni nogi, čim več kontroliranega gibanja (hoje in teka) po neravninah. Med samim izvajanjem športnih aktivnosti pa je treba biti pozoren na pravilno tehniko in se izogibati nekontroliranim položajem.

Najbrž je tovrstna poškodba zelo boleča. Kako lahko najučinkoviteje blažimo bolečine?

Akutna poškodba kolena je boleča, gibanje je izrazito boleče in omejeno. Bolečine lajšamo s hlajenjem kolena z ledom, približno 20 minut na dve uri, in z jemanjem analgetikov. Gibanje, kolikor ga dopušča bolečina, je priporočljivo in skrajša obdobje bolečine. Včasih je potrebno nekajdnevno razbremenjevanje z berglami, ki pa jih opustimo takoj, ko je obremenitev možna in zanesljiva.

Je poškodbo možno sanirati zgolj operativno ali obstajajo tudi drugi načini? Kako poteka zdravljenje?

Vsaj 30 odstotkov ljudi s strgano sprednjo križno vezjo lahko normalno izvaja vse športne aktivnosti, brez omejitev. To so tisti, ki imajo po poškodbi ohranjeno ali ponovno pridobljeno propriocepcijo. Koleno namreč med gibanjem najbolj zanesljivo, natančno in učinkovito stabilizirajo mišice, če je propriocepcija oziroma refleksna mišična stabilizacija kolena z mišicami učinkovita.

Zato je smiselno najprej poskusiti s konservativnim zdravljenjem, ki traja približno štiri mesece. Če je koleno po normalizaciji aktivnosti nestabilno, je operacija enako uspešna, kot če bi bila izvedena v nekaj tednih po poškodbi. Takojšnjo operacijo po poškodbi pa večina specialistov odsvetuje, ker je rehabilitacija hitrejša in boljša, zapletov pa manj, če je koleno po poškodbi že umirjeno, brez otekline, normalno gibljivo in so mišice že okrepljene. Izjema so profesionalni športniki, ki terjajo kar najhitrejšo vrnitev k športu, vendar potrebujejo po operaciji zelo intenzivno in načrtovano rehabilitacijo, ki je večini nedostopna in predraga.

Koliko časa traja rehabilitacija?

Rehabilitacija traja približno eno leto, s tem da je vrnitev k nekaterim športnim aktivnostim možna že po šestih mesecih, včasih že prej. Je pa v obdobju prvega leta po operaciji možnost ponovnega poškodovanja povečana.

Je po končanem zdravljenju koleno popolno gibljivo, neboleče in funkcionalno? Lahko posamezniki normalno hodijo in so tudi športno aktivni?

Uspešnost kirurškega zdravljenja je približno 95-odstotna, kar pomeni, da je koleno po zaključenem zdravljenju stabilno. Od 80 do 85 odstotkov pacientov se praktično brez težav ukvarja s športnimi aktivnostmi na rekreativnem nivoju. Vrnitev na najvišji nivo aktivnosti pa je glede na podatke iz literature nekje pri 65 do 85 odstotkih. Od 15 do 20 odstotkov uspešno operiranih ima manjše težave, kot so občasne bolečine ali otekanje, za nekaj stopinj zmanjšana gibljivost kolena, mišična atrofija in zmanjšana moč.

Seveda lahko tudi po tem operativnem posegu pride do zapletov, tako kot po vsakem drugem. Kaj se zgodi najpogosteje, če seveda do nevšečnosti pride?

Pričakovani najpogostejši zapleti po operacijah so okužbe, globoka venska tromboza in bolečina pod pogačico.

Kaj se lahko zgodi, če posameznik ne ukrepa pravočasno?

Po poškodbi križnih vezi so nujni le ukrepi za lajšanje bolečin, za zmanjšanje otekline in čimprejšnje razgibavanje ter obremenjevanje. Operacija je nujno potrebna le, če je po normalizaciji kolena le-to nestabilno pri aktivnostih, s katerimi se poškodovanec ukvarja. Operacija je enako uspešna nekaj tednov ali nekaj let po nezgodi, če zaradi nestabilnosti ne prihaja do ponavljajočih poškodb.

Ne spreglejte

Rak dojke najprej zaseva po limfnih poteh v priležne pazdušne bezgavke. Do tega stadija gre za zgodnjega raka dojk in
Preberi več
Ste že kdaj utrpeli poškodbo kolena, kateri je sledila rehabilitacija? Ste imeli morda občutek, da vam rehabilitacija ni pomagala in
Preberi več
Stenska klimatska naprava MSZ-AY je najnovejši model v seriji stenskih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC. Posebnost tega modela so bela matirana
Preberi več
Sladkorna bolezen lahko povzroča okvaro različnih organov in ena izmed njenih pogostih »žrtev« je tudi oko. Previsoke ravni sladkorja v
Preberi več
Luskavica je imunsko pogojena, kronična, vnetna bolezen. Na koži se kaže z značilnimi vnetimi in luščečimi plaki, gre pa za
Preberi več
FreeStyle LibreLink je zelo uporabna aplikacija, ki sladkornemu bolniku prikazuje čas v ciljnem območju, padce sladkorja in dnevne vzorce. Z
Preberi več
Zlomljeno zapestje - kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu
Preberi več
Rak jajčnikov je po pogostosti v Sloveniji sedmi najpogostejši rak med ženskami. Bolezen se v zgodnjem stadiju le redko izrazi
Preberi več