O skoliozi govorimo, kadar je ukrivljenost hrbtenice več kot 10 stopinj z rotacijo vretenc. Ne gre za bolezen, ampak deformacijo določenega dela hrbtenice v vseh treh ravninah hkrati. Rast hrbtenice je najhitrejša v prvih štirih letih življenja, nato se v naslednjih letih upočasni do ponovne hitre rasti v obdobju najstništva in se konča pri dekletih do starosti 15 let, pri dečkih pa do 17. leta. Prve znake skolioze največkrat opazijo pediatri pri rednih sistematskih pregledih otrok.
Avtorica: Vesna Mlakar
doc. dr. Matevž Topolovec, dr. med., specialist ortopedske kirurgije
O tem, kako skoliozo prepoznati in omejevati, smo se pogovarjali z doc. dr. Matevžem Topolovcem, dr. med., specialistom ortopedske kirurgije iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.
Kdo običajno odkrije skoliozo in kdaj?
Običajno skoliozo odkrijejo dovolj zgodaj. Asimetrijo hrbtenice najprej opazijo starši ali pediater, ki nato otroka napoti v specialistično ambulanto v nadaljnjo obravnavo. Treba je ugotoviti, ali gre za strukturno ali nestrukturno skoliozo. O strukturni skoliozi govorimo, ko je poleg stranske ukrivljenosti prisotna tudi rotacija ali druge značilnosti deformacije. Nestrukturna skolioza pa je samo stranska ukrivljenost hrbtenice. Kadar pri slednji odpravimo vzrok, se hrbtenica poravna. Pri strukturni skoliozi pa je stanje žal ireverzibilno oziroma trajno.
Lahko poveste nekaj primerov te »neprave«, nestrukturne skolioze?
Nestrukturna oziroma funkcionalna skolioza se pojavlja pri bolnikih z neenako dolžino nog ali na primer pri kontrakturah v predelu kolčnih sklepov. Kadar nekatere mišice v sklepu vlečejo močneje kot druge, sčasoma ta neuravnoteženost privede do nadaljnjega skrajševanja in nepravilnega položaja sklepov. To skrajševanje mišic in drugih tkiv imenujemo kontrakture. Nestrukturna skolioza se lahko pojavi tudi zaradi vnetnih procesov. Med nestrukturne skolioze sodijo še histerične skolioze in krive hrbtenice zaradi slabe drže.
Za katere skolioze gre običajno pri najmlajših?
Pri strukturnih skoliozah ločimo kongenitalne, miopatske, nevropatske in idiopatske. Pri najmlajših gre za prirojene, kongenitalne skolioze. Pri razvoju ploda v maternici, pa tudi kasneje, se vretenca med seboj ne ločujejo pravilno in ostajajo med seboj povezana. Z rastjo se to pokaže kot krivina. Deformacija, ki lahko nastane pri otrocih od rojstva do konca rasti, nastane v vseh treh ravninah hkrati. Krivina narašča v obdobjih pospešene rasti, torej v času pubertete. Z večanjem krivine se spreminjajo tudi okoliški deli telesa; telo postane zvito in nesimetrično. Tipična deformacija je pojav hemivertebre, ki je posledica pomanjkanja tvorbe ene polovice telesa vretenc. Je pogost vzrok prirojene skolioze.
Katere skolioze običajno zaznate pred začetkom pubertete oziroma najstništva?
Tista, ki jih zaznamo pred desetim letom, je običajno nevromuskularna skolioza. Nastane kot posledica okvare spodnjega motoričnega nevrona, na primer pri otroški paralizi, ali zgornjega motoričnega nevrona, na primer pri cerebralni paralizi. Zaradi nepravilno delujočega nevromuskularnega sistema imajo različne deformacije oziroma ukrivljenosti. Pri teh težavah vzroka ne moremo odpraviti, saj se poškodba možganov zgodi pred rojstvom ali med njim. Lahko pa ob pravem času to skoliozo operiramo.
Ali pred desetim letom starosti opazite še kakšne druge skolioze?
Idiopatske skolioze so najpogostejši tip skolioz in predstavljajo v celotnem številu skoraj 80 % vseh primerov. Pojavljajo se pri povsem zdravih otrocih od rojstva naprej v različnih starostnih obdobjih. Pravega vzroka ne poznamo. Manjši delež idiopatskih skolioz se pojavi pred desetim letom; to so skolioze, ki zahtevajo bistveno bolj agresivno spremljanje, po potrebi tudi mavčenje. V teh mladih letih uporabljajo bolniki tudi steznike, ki pa jih je treba pogosto prilagajati glede na rast. Steznike krije osnovno zdravstveno zavarovanje.
Katere primere skolioz odkrijete v obdobju najstništva?
90 % primerov vseh idiopatskih skolioz so adolescentne skolioze. Največ novih se odkrije v pubertetnem obdobju, torej po desetem letu starosti. Lahko napredujejo in se večajo, dokler skelet hrbtenice raste. Pogosteje se pojavljajo v družinah, kjer je eden izmed staršev že imel skoliozo – verjetnost je 10-odstotna. Veliko pogosteje jo imajo deklice; razmerje med deklicami in dečki je kar osem proti ena. Čeprav ne poznamo vzroka nastanka, obstajajo različne teorije kot npr. spremembe v hormonskem stanju pri deklicah v puberteti. Odkritih je bilo tudi 53 genetskih markerjev, vendar pravi vzrok ni znan.
Preberite tudi prispevek: Zdrava hrbtenica zahteva celosten pristop
Najbrž starši, ki imajo tudi sami skoliozo, to veliko hitreje opazijo tudi pri otrocih?
Gotovo. Starši, ki imajo skoliozo, so na prve znake veliko bolj pozorni. Pa tudi starši, ki sami nimajo skolioze, običajno prvi opazijo znake spremembe pri otrocih. Otrokom v fazi hitre rasti se poslabša drža in običajno starši ugotovijo, da ima otrok povešeno ramo. Ko so otroci v kopalkah, so še posebno pri močnejših otrocih bolj vidne tudi asimetrične kožne gube na hrbtu. Kot sem že omenil, pa te spremembe najpogosteje opazijo na sistematskih pregledih. Morda se spomnite testa s predklonom – to je test za skoliozo. Ko otrok naredi predklon, se jim lahko ena stran prsnega koša dvigne in vidna je asimetrija oziroma rotacija vretenc.
Bolečina ni kazalnik skolioze?
Ne. Skolioza ne boli, bolniki nimajo bolečin. V primeru bolečine pri obstoječi skoliozi pa je potrebna dodatna previdnost; preveriti je treba, ali je prisotno vnetje. Širša diagnostika vsebuje rentgenski pregled, na podlagi katerega lahko veliko bolj natančno opredelimo težave.
Preberite tudi prispevek: Bolečine v hrbtenici
Kako poteka diagnostika skolioze?
K nam v Ortopedsko bolnišnico Valdoltra običajno napoti bolnike pediater, ki je klinično ali po anamnezi ugotovil, da gre za asimetrijo hrbtenice. Bolnika najprej pregledamo s skoliometrom in natančno izmerimo krivino. Preverimo, ali morda ne gre za katerega od nestrukturnih vzrokov, npr. prikrajšano nogo ali nevrološko obolenje. Tudi na naših pregledih smo že odkrili kakšno nevrološko obolenje, ki povzroča skoliozo ali genetsko motnjo, kot je npr. marfanov sindrom. Vedno pri diagnostiki iščemo morda spregledan vzrok za nastanek skolioze, čeprav pri idopatskih skoliozah vzrok ni znan. V primeru, da tak vzrok odkrijemo, ga seveda poskušamo zdraviti, če je to le mogoče.
Če ugotovite, da zdravljenje ni mogoče, pa že sledi operacija?
Ne. Najprej naredimo rentgensko sliko, saj je pravilna ocena mogoče zgolj na podlagi rentgenske slike. Ocenimo velikost skolioze, in kadar so krivulje pod 25 stopinj, jih zgolj opazujemo. Kadar krivulja doseže 25 stopinj ali več, je to indikacija za predpis steznika. Za operacijo se odločimo pri 45 stopnjah.
Kaj je namen steznika in kako učinkovit je?
Cilj nošnja steznika je, da krivina ne napreduje do stopnje ukrivljenosti, ko je potrebna operacija. Otroci nosijo steznik tudi po 18 ur dnevno, lahko tudi spijo z njim. Manj kot 18 ur ni ustrezno. S stezniki pridejo k nam za en teden v bolnišnico. Opravljajo predpisane vaje s fizioterapevtkami in individualno. Kot sem že omenil, je med bolniki več deklet – najstnic, ki spijo po dve do tri skupaj v sobah. Čeprav je lahko nošnja steznika neprijetna, pa dandanes obstajajo že zelo moderni stezniki različnih materialov in barv, ki včasih spominjajo že na »modni dodatek«. Dekleta med seboj izmenjajo izkušnje in pogosto se spletejo med njimi tudi prijateljstva.
Kaj pa skolioza pri odraslih? Ali lahko dobimo diagnozo šele v odraslosti?
Odrasli se pojavijo v ambulanti zaradi bolečine v spodnjem ali zgornjem delu med lopaticami. Naredimo rentgensko sliko in ugotovimo, da gre za degenerativno skoliozo, ki je bila običajno prisotna že v otroštvu, vendar spregledana. To so odrasli, ki kot otroci v tem smislu niso bili ustrezno vodeni. Noben sistem ni popoln, vendar pri nas v Sloveniji tega skoraj ni. Običajno gre za bolnike iz drugih držav, kjer sistematska obravnava otrok ni tako dobro razvita ali pa so bili starši opozorjeni na posebnosti pri ukrivljenosti otrokove hrbtenice, vendar se s tem niso ukvarjali. V teh primerih pride do neravnovesja v koronarni ali sagitalni ravnini; bolniku povzroča bolečine ravni del v hrbtenici.
Preberite tudi prispevek: Kriva hrbtenica
Kako bolezen napreduje v tem primeru?
V starosti lahko zadeva napreduje. Če so krivine večje od 30 stopinj in imajo tendenco napredovanja, je to opozorilni znak. Prav tako tudi bolečina. Steznik pri odraslih ni indiciran, ker ne rastejo in ni tega trenutka modulacije krivine. Povsem drugačne so tudi operacije pri odraslih in otrocih, kadar so potrebne. Medtem ko je pri odraslih treba delati osteotomije – lomljenje kosti – je pri otrocih vse bolj mehko in se da poravnati z blažjimi operativnimi manevri.
Skolioza pred in po operaciji
Ali je lahko vzrok skolioze tudi padec ali zlom v otroštvu?
Če pride do padca ali zloma hrbtenice v otroštvu, lahko to vodi v krivino. Treba je narediti rentgensko sliko in ugotoviti, ali je prišlo do zloma. Če se kost zlomi že v otroštvu, kost raste, če je prišlo do motnje zaradi zloma, je treba opazovati. Otroci z zlomljeno nogo v bližini rastnega hrustanca imajo lahko posledično različni dolžini obeh nog.
Preberite tudi prispevek: Bolečine v križu
ABC
A Vsaka ukrivljenost hrbtenice še ni nujno skolioza.
B Prve znake skolioze opazijo starši ali pediatri na sistematskih pregledih.
C Idiopatske skolioze so najpogostejše in predstavljajo skoraj 80 % vseh primerov.
