Gibanje je zdravo, včasih pa posamezniki nekoliko pretiravajo, denimo s tekom, in lahko pride do poškodb. Večinoma gre za preobremenitvene sindrome, kamor uvrščamo tudi vnetje ahilove tetive. Kaj se zgodi, kako se jo zdravi, koliko časa traja okrevanje, ali se poškodba rada ponavlja, to so vprašanja, ki se nam med drugim porajajo, predvsem pa, kako se lahko izognemo tovrstnim poškodbam. Podrobneje o tej nevšečnosti smo se pogovarjali s Samom Novakom, dr. med., specializantom ortopedske kirurgije iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.
Avtorica: Katja Štucin
Za začetek najprej izpostaviva, kaj je ahilova tetiva in kakšna je njena vloga?
Ahilova tetiva je najdaljša tetiva v telesu. Povezuje dvoglavo mišico (m. gastrocnemius) in pod njo ležečo globoko mečno mišico (m. soleus) na zadnji strani goleni in se pahljačasto pripenja na petnico. Naloga tetive je prenašanje sile mišice na stopalo in blaženje sil, ki se proizvajajo pri krčenju stopala proti uporu. Obe mišici skupaj s tetivo sta pomembni pri odrivu in dostopu stopala na podlago. Krčenje mišic namreč omogoča, da lahko stopalo obrnemo navzdol in se dvignemo na nožne prste.
Kaj se pravzaprav zgodi, če se ahilova tetiva vname?
Akutno vnetje ahilove tetive imenujemo tendinitis, kjer gre za dve obliki. Insercijsko vnetje se nanaša na manjši del tetive, ki je pripet na petnico, medtem ko neinsercijsko vnetje zajema osrednja mišična vlakna tetive. Najpogosteje pride do akutnega vnetja tetive zaradi pretirane obremenitve mečne mišice oziroma nenehnega pritiska, kar povzroča draženje in posledično vnetje. V hujših primerih pride do pretrganja tetive.
Pogoste preobremenitve lahko privedejo do degenerativnih sprememb in tanjšanja tetive. Mišična vlakna postajajo vedno bolj občutljiva, k čemur pripomore med drugim staranje telesa. Vse to se odraža v obliki neprijetnega občutka ali bolečine v predelu pete, zadnjem delu stopala in zadnjem spodnjem delu goleni. Bolečnina se pojavlja predvsem med hojo in tekom, ko pri gibanju obremenimo prste. Mehka tkiva nad tetivo lahko otečejo in postanejo občutljiva na dotik, funkcija pa je oslabljena.
Kakšni so lahko vzroki za vnetje ahilove tetive?
Do največjih obremenitev ahilove tetive prihaja predvsem pri ponavljajočem gibanju, recimo teku in skakanju, ter pri športih na trdi podlagi, kjer pride do sunkovite spremembe smeri, denimo pri tenisu. Podobno je pri pretiranemu zvračanju stopala navznoter. Ko se stopalo zvrne navznoter, je spodnji del noge prisiljen v notranjo rotacijo, kjer se prenaša strižna obremenitev na mišice meč. Slednje se zaradi povezave z ahilovo tetivo preveč raztegnejo in postanejo dovzetna za draženje ter razvoj vnetja.
Do vnetij tetive in njenih poškodb so pričakovano najbolj dovzetni posamezniki, ki na telesne dejavnosti niso dovolj pripravljeni ali prehitro stopnjujejo dejavnosti. Pogosto predstavlja razlog za vnetje ali poškodbo sprememba tehnike dejavnosti, podlage ali naklona. Ključno vlogo igra še neprimerna športna obutev.
Kako poteka zdravljenje?
Glede zdravljenja ahilove tetive se odločamo individualno, upoštevajoč celostno sliko bolnikovih dejavnosti in vzrokov poškodbe. Običajno se odločimo za konzervativno zdravljenje. To obsega relativno mirovanje brez športnih dejavnosti, hlajenje za zmanjšanje bolečine in otekline, kasneje pa gretje obolelega področja, zdravljenje s protivnetnimi in analgetičnimi zdravili ter fizioterapijo s poudarkom na razteznih vajah.
Po prenehanju bolečin svetujemo prilagojeno vadbo, vaje za krepitev mišice, vaje za raztegovanje tetive. Priporočena je uporaba vložkov za razbremenitev tetive, elastičnih kinezioloških trakov in primerna športna obutev. V primeru zapletov vnetja ali pretrganja tetive pride v poštev operativno zdravljenje z zašitjem tetive.
Koliko časa traja okrevanje?
Čas okrevanja je relativen in se razlikuje od posameznika do posameznika ter stopnje prizadetosti tetive. Stanje se umiri v nekaj tednih, popolno okrevanje traja običajno nekaj mesecev, mirovanje oziroma zmanjšana dejavnost se priporoča šest mesecev po poškodbi.
Se denimo tekač lahko med tem časom pripravlja na sezono ali je potrebno popolno mirovanje?
V akutni fazi vnetja običajno tekači zaradi močnih bolečin ne zmorejo izvajati športne dejavnosti. V času okrevanja je priporočeno popolno mirovanje – zgolj tako lahko zagotovimo popolno regeneracijo mikropoškodb, ki nastanejo med treningi. S tem preprečimo razvoj morebitnih hujših poškodb tetive, ki bi vodile v še daljše okrevanje.
Se poškodba pogosto ponavlja ali za to ni bojazni, če jo dobro pozdravimo?
V praksi opažamo, da se poškodba tetive pogosto ponavlja. Glavni razlog je predvsem neupoštevanje napotkov in nadaljnje obremenjevanje tetive. Poleg tega se pri celjenju poškodovano tkivo nadomešča z manj kakovostnim tkivom, ki je manj odporno na zunanje sile in tako bolj dovzetno za poškodbe in degenerativne spremembe.
Kako pa se lahko izognemo tem poškodbam, kako lahko poskrbimo, da se nam ahilova tetiva ne vname?
Vnetju in drugim poškodbam se najlažje izognemo z ustreznim ogrevanjem in razteznimi vajami. Priporoča se stopnjevanje športne dejavnosti in kombiniranje dejavnosti, ki bolj obremenjujejo golenske mišice (npr. tek) z dejavnostmi, kjer pritisk na golenske mišice ni tako močan (npr. kolesarjenje, plavanje). Pomembno je tudi, da si za športno dejavnost izberemo primerna športno obutev, ki nudi stopalu in gležnju dodatno stabilizacijo in podporo.
Tekačica na srednje in dolge proge Maruša Mišmaš je državna rekorderka na 3000 metrov z zaprekami. Nanizala je kup uspehov in prejela veliko priznanj, žal pa se je morala soočiti tudi s poškodbami, premagala je tudi vnetje ahilove tetive. »Pri meni je prišlo do vnetja zaradi velike količine pretečenih kilometrov. Najprej je bilo videti, da bo malo premora od teka in fizioterapija dovolj. Nekaj časa je bilo v redu, potem pa se je bolečina spet vrnila. To se je ponavljalo, zato sem se na koncu odločila za operacijo.
Po operaciji še tri mesece nisem tekla, nato pa sem zelo postopno večala količino pretečenih kilometrov in delala veliko vaj za preventivo (vaje za moč in stabilizacijo celega telesa). Po operaciji me ni tetiva nikoli več bolela. Menim, da predvsem zato, ker me je trener zelo počasi spet uvajal v tek. Poleg tega pa zdaj veliko bolj pazim na to, da ne pretiravam s količino treningov. Trener mi da raje kakšen dan pavze več kot premalo.
Zaradi poškodbe sem morala izpustiti olimpijske igre v Riu, poleg tega pa sem izgubila še sezono 2017, ker me trener ni želel prehitro obremeniti,« pojasnjuje naša vrhunska atletinja Maruša Mišmaš, ki danes na to izkušnjo gleda pozitivno. »Naučila sem se poslušati svoje telo. Ko sem se ponovno vračala v tek, sem se naučila teči bolj sproščeno, zdaj v teku in treningih še bolj uživam, poleg tega pa tečem hitreje kot kadar koli.«
