Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Kemični element kalcij je za naše zdravje ključnega pomena, saj igra pomembno vlogo pri številnih procesih v telesu; v primeru pa, ko pride do odlaganja (plastenja) kalcija na sklepe in tudi na žilne stene, govorimo o kalcinaciji, imenovani tudi kalcifikacija, ki lahko povzroči hude težave. Kalcij se lahko veže tudi v kosti podobno snov, ki jo imenujemo osifikacija. Oboje skupaj lahko namreč privede do različnih bolezenskih stanj, pri čemer nekatera lahko potekajo brez težav, spet druga pa s hudimi bolečinami, ki človeka spravijo na rob pameti.

Kakšna je vloga kalcija v telesu, kje vse lahko prihaja do kalcinacij, kako odpravimo težave in kakšna je pri vsem skupaj vloga hrane, kot lahko pogosto preberemo v različnih člankih na spletu, nam je izčrpno opisal redni profesor na Medicinski fakulteti dr. Vane Antolič, dr. med., spec. ortopedije, višji svetnik in dolgoletni predstojnik Ortopedske klinike UKC Ljubljana. In kljub temu da so v današnjem času hitrega tempa zaželene ‘instant’ informacije ter še bolj ‘instant’ rešitve v člankih, dr. Antolič preudarno pove, da so preproste razlage vabljive, žal pa praviloma niso pravilne in da torej takšno poenostavljanje ni dovolj točno, zato se je nujno treba posvetiti vsakemu problemu posebej. In v tem duhu sva se lotila tudi najinega intervjuja.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

ABC kalcija

Kot že samo ime pove, je glavni akter pri procesih kalcinacije v telesu seveda – kalcij. Prof. dr. Vane Antolič, dr. med., razlaga, da je kalcij izjemno pomemben mineral v človeškem telesu, ki predstavlja med 1,5 in 2 % celotne telesne teže. 99 % ga je shranjenega v kosteh, le 1 % pa je nevezane (proste) oblike in ima v telesu izredno pomembno funkcijo.

Bistven je namreč npr. za nemoteno prevajanje impulzov po živcih, odgovoren je za mišično krčenje, delovanje srca, strjevanje krvi in za splošno celično ravnovesje, hkrati pa ima tudi pomembno vlogo kot zaščita proti raku. Kljub vsem njegovim plusom pa ima lahko kalcij tudi negativno plat, ki pride do izraza, kadar se začne odlagati v različna tkiva, kot so predeli mišic, mišičnih narastišč in sklepov, kar lahko – ni pa nujno – privede do določenih težav. To odlaganje kalcija v tkiva in v kost (osifikacije) se dogaja v glavnem iz slabo pojasnjenih vzrokov.

Mavrica kalcinacij

Kalcinacij in osifikacij poznamo več vrst, pojavljajo se na različnih mestih v telesu. Znano je, pravi dr. Antolič, da lahko kalcinacije nastanejo po raznih poškodbah, predvsem po udarcih med športno dejavnostjo, ko pride do hematoma in posledično do kalcinacije (ali celo osifikacije) tega predela.

Pojavljajo se lahko tudi ob operacijah po vstavitvi endoprotez kolkov, pa tudi pri različnih dednih boleznih, kot primer dr. Antolič navede myositis ossificans, za katero je značilno nastajanje številnih kalcinacij (in osifikacij) na različnih delih telesa, kar lahko vodi tudi v smrt otroka. Kalcinacije nadalje nastajajo tudi pri putiki (giht, t. i. bolezen kraljev) ter psevdoputiki (pirofosfatna artropatija) in pri vnetnih artropatijah, kot je denimo revmatoidni artritis.

Pri aterosklerozi se kalcinacije odlagajo v žilno steno in v takih primerih jih pogosto odkrijemo povsem naključno na rentgenski sliki, saj ni nujno, da povzročajo težave. Na rentgenski sliki sklepa ali kosti ali hrbtenice lahko vidimo kalcinirano steno žile. Zaradi vidnega sloja kalcinirane stene aorte lahko zdravnik posredno oceni, kako velika je v resnici aorta. Pri sumu na anevrizmo aorte lahko odredi dodatno preiskavo, iz katere je potem razvidno, ali je potrebna operacija, ki prepreči rupturo, pove dr. Antolič.

Poleg prej naštetih se kalcinacije lahko pojavijo na notranji strani kolen (sindrom Pellegrini-Stieda), veliko število jih najdemo na rebrih (hondrokalcinoza reber), pa tudi ledvični kamni so pravzaprav ena od oblik odlaganja kalcija. Zanimivo je, da so kalcinacije pogoste pri paraplegikih, ki zaradi omejenega gibanja večino časa preležijo ali presedijo, pri čemer obširne kalcinacije lahko zahtevajo večkratne operativne posege, doda.

Kalcinacije v ortopediji

Dr. Antolič kot najznačilnejše kalcinacije v ortopediji navede tiste v predelu rame, kolka, stopala (na spodnji strani je to »trn petnice«) ter v narastišču ahilove tetive na petnico.

Kalcinacija v ramah

Najbolj problematična je kalcinacija v predelu rame, saj gre za najbolj gibljiv sklep v človeškem telesu. Običajno pride v srednjem sloju mišic do manjših degenerativnih poškodb oziroma do manjših krvavitev, ki se zacelijo s kalcinacijo in če je ta kalcinacija velika, lahko privede tudi do raztrganine, imenovane ruptura rotatorne manšete, pove dr. Antolič. Nadaljuje, da je ta ruptura sicer prisotna kar pri približno 70 % populacije, starejše od 70 let, ki pa so v največji meri ‘neme’ in ne povzročajo težav (bolečine, omejene gibljivosti ali mišične slabosti).

Kalcinacije so lahko v mirujočem stanju in kot takšne ne delajo težav. Odkrite so popolnoma naključno (npr. pri slikanju rame ali pljuč iz drugih razlogov). Nekatere kalcinacije lahko povzročajo zatikanje rame pri določenih gibih, predvsem pri dvigovanju roke nad glavo ali za hrbet, ko se kalcinacija zatika v obsklepne strukture. Odpravljamo jih lahko z udarnimi globinskimi valovi (ESWT – extracorporeal shock wave therapy, podobno kot s to metodo drobimo ledvične kamne), z apliciranjem injekcij ali z operacijo (artroskopijo).

Kadar kalcinacija v rami preide v ‘aktivno stanje’, to je v akutno bolečo ramo, lahko povzroča hudo bolečino in rama popolnoma otrdi, navaja dr. Antolič, in v tem primeru je dobra rešitev kortikosteroidna injekcija v področje okrog sklepa, ki v 90 % človeka odreši muk.

Kalcinacije so lahko v zvezi tudi z nastankom t. i. zamrznjene rame (adhezivni kapsulitis, frozen shoulder), nadaljuje dr. Antolič, do katere lahko pride po poškodbi, pri stresu, pri sladkorni bolezni ipd. Ta bolezen poteka v treh fazah. V prvi fazi, fazi zamrzovanja, pride do hudega vnetja kapsule in posledično tudi do zelo hudih bolečin. V drugi fazi je značilna slaba gibljivost rame, po kateri je faza tudi dobila ime, v tretji fazi ‘odtajevanja’ pa rama postane postopno spet normalno gibljiva. Prognoza te bolezni je sicer dobra, vendar pa dr. Antolič opozori na pomembnost neizvajanja neinteligentne fizioterapije (forsirane vaje izven obsega obstoječe gibljivosti). V nekaterih primerih priporočamo aplikacijo steroidne injekcije v sklep.

Kolka

Kalcinacije v kolku so zelo pogoste, pove dr. Antolič. Na medenici pride do značilne degenerativne entezopatije, ko se kalcij odlaga v predel narastišča mišic. Te, na rentgenski sliki vidne spremembe so lahko klinično ‘neme’ – asimptomatske ali pa povzročajo težave, predvsem bolečino. V primeru simptomatskih kalcinacij je klinična slika lahko zelo podobna išiasu ali obrabi kolka.

Zakaj so nekatere kalcinacije boleče, druge pa ne in zakaj obstoječe kalcinacije kar naenkrat postanejo boleče, ni znano. Pogostejše so pri ženskah. To težavo lahko zdravimo s klasično fizioterapijo, vtiranjem mazil, z aplikacijo udarnih globinskih valov (ESWT) ali z apliciranjem injekcij (kortikosteroidne ali še raje PRP-ACP).

Ahilova tetiva

Na tem mestu najpogosteje nastajajo kalcinacije zlasti v predelu, kjer ahilova tetiva narašča na petnico. Tam se zaradi odloženega viška kosti, ki se kalcinira, pojavi izrastek, imenovan Haglundova exostoza, zdravljenje pa poteka z udarnimi valovi ESWT ali kirurško, razlaga dr. Antolič.

Trn na petnici

Dr. Antolič razloži, da se v tem primeru kalcinacije odlagajo na predel, kjer narašča plantarna fascija na petnico (v sloju nad mišicami in pod kožo), vzrok za njen nastanek pa leži v preobremenitvi in posledični kalcinaciji (ki ima na rentgenski sliki obliko trna). Težava (bolečina pri hoji) je pri ljudeh pogosta, zdravimo jo s posebnimi podpetnimi vložki, mazili, udarnimi globinski valovi in injekcijami (kortikosteroidnimi ali PRP-ACP).

Hrana ni vzrok za kalcinacije

Raziskave kažejo, da sama hrana ni vzrok za nastanek kalcinacij, poenostavljeno to pomeni, da uživanje hrane z visoko vsebnostjo kalcija, kot je denimo mleko, ne bo privedlo do kalcinacij v telesu. Vseeno pa dr. Antolič opozarja, da je pri ljudeh s hondrokalcinozo, torej nalaganjem kalcija v sklepih, smotrno upoštevati pristop DASH (Dietary Approach to Stop Hypertension) pri prehranjevalnih navadah.

Priporočeno je torej uživanje zelenjave in sadja, le malo maščob (priporočene so maščobe omega-3), veliko polnozrnatih živil in živil s kalcijem. Odsvetujejo se sol, sladkor, rdeče meso in transmaščobe ter maščobe omega-6.

Dr. Antolič opozori, da je človeštvo nastalo v pogojih ‘prisilne askeze’, kar pomeni optimalno težo, v sedanjem svetu pa smo izpostavljeni vse bolj dostopnim dobrinam, mnogi klonejo tej ponudbi in nastane ‘presežek primanjkljaja’ oziroma presežek teže zaradi pomanjkanja volje. Zato svetuje predvsem uravnoteženo prehrano z živili v odmerkih po zdravi pameti in v sozvočju z notranjimi impulzi ter redno telesno dejavnost, ki je za zdravje nujna.

 

A Kalcij je pomemben mineral, ki je v človeškem telesu odgovoren za številne procese.

B Vpliv hrane na sam nastanek kalcinacij je glede na dosedanje raziskave zanemarljiv.

C Bolnikom s kalcinacijami se priporoča upoštevanje vodil zdrave prehrane po principu DASH.