Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Na tržišču je že pestra ponudba ekoloških pridelkov in predelanih ekoloških živil. To je odraz vedno večjega povpraševanja, ki sovpada z vedno večjo ozaveščenostjo ljudi. Z izbiro ekološke hrane namreč ne vplivamo le na svoje zdravje, temveč tudi na okolje, v katerem živimo. Kako prepoznamo ekološka živila in kako vemo, ali so oznake ustrezne?

Avtor: dr. Polona Prohinar

 

Za ekološka živila se navadno odločimo zaradi enega izmed naslednjih razlogov: vpliva hrane na naše zdravje, vpliva pridelave hrane na okolje ter skrbi za zaščito živali v prehranske namene. Ker povpraševanje po ekoloških živilih znatno presega ponudbo, je to donosna tržna niša, ki narekuje (nepotrebno) visoke cene. Ekološka živila kupujemo na ekoloških tržnicah, manjših specializiranih trgovinah, v spletnih trgovinah in tudi že v velikih trgovskih centrih. Slovenski izraz ‘ekološki’ se uporablja izmenično s tujkami in okrajšavami biološko, bio, eko,…

 

Kaj je ekološko kmetijstvo in kaj so ekološki pridelki?

Vsi pridelki, ki so plod ekološkega kmetijstva, so ekološki. Ekološko kmetijstvo pa je oblika kmetijske pridelave, ki poudarja kmetovanje v sožitju z naravo. Upošteva kmetijo kot celosten sistem tal, rastlin, živali in človeka in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov. Rodovitnost tal se ohranja z večanjem humusa in uporabo organskih gnojil. Ekološke kmetije same pridelajo kakovostno krmo, ki skupaj z ustreznimi bivalnimi razmerami prispeva k dobremu počutju in zdravju živali in s tem h kakovostni prireji mesa, mleka in jajc. Prosta reja izven hleva za vse vrste živali je obvezna.

Ker ekološke rastline rastejo na mineralno bogatejših tleh, je taka hrana ne le brez škodljivih pesticidov in ostankov gnojil, temveč ima tudi večjo prehransko vrednost. Ekološki pridelki (1) vsebujejo izrazito manj sestavin, ki zmanjšujejo vrednost živil (pesticidi, nitrati, …), (2) so prav tako varni kot konvencionalni pridelki, kar zadeva patogene mikroorganizme, (3) imajo višjo vsebnost vitaminov, (4) običajno dobijo višje ocene za okus in (5) imajo višjo vsebnost sekundarnih rastlinskih sestavin (fitonutrientov), ki krepijo zdravje.

Ekološko mleko, jajca in meso imajo lahko višjo vsebnost v maščobah topnih vitaminov in koristnih polinenasičenih maščobnih kislin, ker je krma živali v ekološkem kmetijstvu bolj kakovostna.

 

Poglavitne smernice ekološkega kmetijstva so: (1) ohranjanje rodovitosti tal, (2) sklenjeno kroženje hranil, (3) reja in krmljenje, prilagojena potrebam živali, (4) zaščita naravnih življenjskih virov (voda, zrak, tla), (5) minimalne obremenitve okolja, (6) aktivno varovanje okolja in biološke raznovrstnosti, (7) varstvo energije in surovin ter (8) zagotovitev delovnih mest v kmetijstvu.

 

V ekološkem kmetijstvu je prepovedana uporaba (1) sintetičnih kemičnih sredstev za varstvo rastlin, (2) razkuženega semena, (3) lahko topnih mineralnih gnojil, (4) sintetičnih dodatkov v krmilih, (5) surovin živalskega izvora v krmilih in gnojilih, (6) gensko spremenjenih organizmov ter (7) kemoterapevtikov za preventivno zdravljenje živali.

 

Kaj so ekološka predelana živila?

Predelano živilo je ekološko, če je predelano brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, če ni izpostavljeno ionizirajočemu sevanju, če vsebuje najmanj 95 % sestavin kmetijskega izvora iz ekoloških kmetijskih pridelkov ter je rezultat kontrolirane predelave. Ekološko predelano živilo lahko vsebuje (največ) 5 % dovoljenih dodatkov (aditivov). Okrog 45 dodatkov je dovoljenih v predelavi ekoloških živil, medtem ko jih je v predelavi konvencionalnih živil dovoljenih vsaj 10-krat več. Kvas, sol in dodana voda ne sodijo v ta izračun. Predelava ekoloških živil mora potekati časovno ali prostorsko ločeno od neekoloških živil. Pri predelavi ni dovoljeno uporabljati snovi in tehnik, ki bi povrnile lastnosti, izgubljene med predelavo in skladiščenjem ekološke hrane, popravile posledice malomarnosti pri predelavi teh proizvodov ali bi lahko bile zavajajoče glede prave narave proizvoda. Na primer, ekološko pecivo iz biskvitnega testa ne sme vsebovati barvil za popravljanje barve, kot je to dovoljeno pri neekoloških pecivih (pri teh se barvila dodajajo zaradi različnosti v barvi jajc ter zaradi izgube barve med samo pripravo).

 

Ionizirajoče sevanje ni dovoljen pri ekološko označenih živilih. Ta postopek se pri drugih živilih uporablja za preprečevanje okužbe živil z mikroorganizmi.

 

Kako vemo, da so živila res ekološka?

To zagotavljajo posebne oznake. Zaradi poplave teh oznak je nujno njihovo poznavanje. Vsako ekološko živilo mora biti opremljeno s šifro certifikacijskega organa. Certifikat je uradni dokument, ki ga izda kontrolna organizacija. S certifikatom je potrjena skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil, z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. V Sloveniji certifikat izda ena od treh organizacij (Bureau Veritas, Inštitut KON-CERT ali IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM), ki so pooblaščene s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ter akreditirane s strani Slovenske Akreditacije. V Sloveniji pridelana in predelana ekološka živila morajo poleg šifre certifikacijskega organa imeti tudi uradni državni znak. Na živilih iz držav članic EU mora biti naveden certifikacijski organ na prevodu informacij o izdelku. Na izdelkih (slovenskih in tujih) se pojavlja tudi neobvezen znak EU, ki pa bo s 1. julijem 2010 postal obvezen in bo imel prenovljen izgled. Pri uvozu živil iz držav, ki niso članice EU, je potrebna navedba certifikacijskega organa države članice EU, ki je izvedla kontrolo ob uvozu iz neevropskih držav.


Na tujih ekoloških živilih je veliko neobveznih oznak, ki so oznake tujih certifikacijskih organov ali oznake, ki na državnem nivoju označujejo izdelek kot ekološki.

 

Poleg uradne označbe ‘ekološko’, so lahko kmetijskih pridelki in živila označeni tudi z dodatnimi zasebnimi blagovnimi znamkami, kot sta na primer Biodar in Demeter.

Biodar je kolektivna znamka za živila, ki so pridelana ali predelana po standardih za ekološko kmetovanje Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije (ZZEKS). Je prva slovenska registrirana znamka za označevanje živil iz nadzorovane ekološke pridelave, v skladu z mednarodnimi standardi in usklajena z državnimi predpisi in zakonodajo EU. V posameznih zahtevah so pravila znamke Biodar strožja od državnih/evropskih. Eno pomembnejših določil je zahteva, da mora kmetija ekološko kmetovati na vsem svojem obratu.

Demeter je mednarodna blagovna znamka živil, ki so pridelana in predelana v skladu z načeli biodinamičnega kmetijstva. Vključuje posebno pripravo obdelovalne zemlje in upoštevanje naravnih ciklov pri izbiri časa priprave zemlje, sajenja, pobiranja, …

 

Kaj pa ni ekološko? In katere oznake zavajajo?

Ekoloških pridelkov ne smemo zamenjevati s pridelki integriranega kmetijstva, ki je še ena oblika pridelave poljščin, sadja in zelenjave v Sloveniji. To je naravi prijaznejši način pridelave od konvencionalnega, z zmanjšanim negativnim vplivom na okolje in zdravje ljudi. Uporaba škodljivih sintetičnih in fitofarmacevtskih sredstev je dovoljena, vendar je pod nadzorom in omejena na znatno manjši nabor kot pri konvencionalnem kmetovanju. Integrirani kmetijski pridelki tudi morajo imeti certifikat akreditirane organizacije. Predelana živila, ki vsebujejo sestavine iz integrirane pridelave pa so v prodaji kot vsa ostala konvencionalna živila.

 

Ekološkega statusa prav tako ne zagotavljajo mnoge blagovne znamke, katerih ime nakazuje naravno, biološko, ekološko, itd. pridelavo in predelavo: Biotop, Natura, Natureta, Zdravo življenje, Kultura Narave, Eco+, Bio, Spar Vital, … Zavajajoče so tudi naslednje trditve: domače, sonaravno, neškropljeno, naravno.

 

Zanimivost

Navedbe na ekoloških živilih, da živilo ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov, so nepotrebne in ne predstavljajo dodane vrednosti izdelka. Nobeno ekološko živilo namreč ne sme vsebovati gensko spremenjenih sestavin.

 

 

Maj, 2010

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja