Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages
telesna vadba in rekreacija

Prvi pomladni žarki na plano privabijo vse, ki so se pozimi raje skrivali v telovadnicah, fitnesih in na toplem nabirali kondicijo za prihajajoče dni. V kleteh s koles obrišemo prah in pomerimo, če so nam kolesarska oblačila po zimskem spanju sploh še prav, obujemo tekaške copate ali pa gorske čevlje ter se s palicami odpravimo v hrib. Slovenci veljamo za izjemno dejaven narod, vse premalokrat pa se zavedamo, da lahko neprimerna in nespametna rekreacija prej škodita, kot pa koristita našemu telesu.

Avtorica: Nika Arsovski

Za krepitev in ohranjanje zdravja Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 150 minut zmerne aerobne telesne vadbe na teden, to lahko nadomestimo tudi s 75 minutami visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti. Ob tem je dvakrat tedensko priporočljivo izvajati tudi vaje za mišično moč in vzdržljivost.

Po statistiki zadnjega Zdravstveno statističnega letopisa iz leta 2017 je priporočilom za zmerno intenzivno vadbo sledila nekaj manj kot tretjina odraslih, slaba polovica pa je dosegala priporočila o visoko intenzivni telesni dejavnosti. Več kot polovica prebivalstva je bila sicer primerno telesno dejavna, je pa delež med moškimi, ki jih privlači šport, nekoliko višji kot med ženskimi.

Največ Slovencev se ukvarja s hojo, skoraj tri četrtine prebivalstva so tej dejavnosti posvetile vsaj pol ure dnevno, večino oz. vse dni v tednu. Med priljubljenimi vrstami telesne dejavnosti so tudi tek, kolesarjenje, pohodništvo …

Tekaški začetniki se izziva lotite postopoma

Tek v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljena vrsta rekreacije, v Sloveniji naj bi tako po nekaterih podatkih redno tekla kar desetina prebivalstva. Če ste odločeni, da s tekom začnete to pomlad, strokovnjaki svetujejo, da se izziva lotite postopoma. Tecite toliko, da vam bo še udobno.

Najbolj učinkovito bo, če boste delali nekajsekundne tekaške intervale, vmesni čas pa zapolnili z minuto hoje. Predvsem v začetku bodite dosledni, čeprav se vam v resnici ne ljubi ali pa vam resno zmanjkuje časa. Le z rednim vključevanjem vadbe v urnik bo ta postala del vsakdana, rutina, ki bo dobro vplivala na vaše telo in um. Priskrbite si primerno opremo glede na način teka in vrsto podlage, prav tako tudi dobra tekaška oblačila, v katerih boste udobno tekli.

Zlato pravilo je, da se oblečete, kot bi se sicer, če bi bila temperatura zraka za deset stopinj višja.

Pazite na svoje korake pri teku, da ne pride do poškodb, prav posebej bodite pozorni pri teku navkreber in spustih, saj se lahko poškodujejo kolena. Med pogoste tekaške poškodbe sodijo tudi poškodbe zadnjih stegenskih mišic in meč ter poškodbe tetive.

Marsikateri poškodbi in bolečini se lahko izognete s primernim ogrevanjem pred vadbo in raztezanjem po njej. Ob ogrevanju telo prekrvavimo in povečamo njegovo prožnost ter ga pripravimo na izziv, ki je pred nami. Za ogrevanje lahko izberemo lahko hojo ali tek, posebej priljubljena je tekaška abeceda, ki vključuje širok nabor vaj. Raztezanje po koncu teka naj ne bo preveč sunkovito, temveč se ga lotimo s potrpežljivostjo, počasi.

Primerna garderoba na kolesu

Ste zagrizen kolesar? Medtem ko nekaterih niti zimske temperature niso ustavile in so na pedala pritiskali tudi pozimi, pa drugi zgodaj spomladi očistijo svoje kolesarske konjičke in jih popeljejo na izlet. Previdno pri prvi vožnji. Za uverturo si osvežite spomin, kakšen je občutek, v kolikšni meri morate biti oblečeni in kako deluje kolo. Ob pomladanskih vremenskih pogojih bo dovolj prehodna majica, ki je nekoliko tanjša od zimske, podnjo oblečemo termo majico z dolgimi rokavi. Hlače naj ne bodo kratke, saj je za kaj takega preveč vetrovno in prehladno. Če imate kolesarske čevlje, obujte tudi kolesarske nogavice ali se zaščitite z gamašami, saj je obutev pogosto zračna in za te razmere dokaj hladna.

Matjaž Šerkezi: »Ljudje nakupljene opreme v resnici niti ne znajo uporabljati«

Ena izmed že tradicionalno najbolj priljubljenih vrst rekreacije je pohodništvo. Čeprav se glavna planinska sezona začne šele junija in traja vse tja do sredine septembra, pa številnim letni časi niso ovira, da ne bi osvojili katerega izmed vrhov. Planinarjenje je seveda nadvse dobrodošlo, vendar velja imeti kanček zdrave pameti in presoje, koliko smo sposobni. S primerno opremo seveda. Vse od leta 2006 je namreč število nesreč v gorah v porastu, lani so jih našteli več kot 600. »Glede na to, kaj vse hodi v hribe in kako, je nesreč še dokaj malo,« ob tej številki doda Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in alpinistični inštruktor, ki je že več kot dve desetletji tudi član gorske reševalne službe.

Nepripravljenost

»Najpogostejši razlog za nesreče je nepripravljenost. Veliko je tudi precenjevanja sposobnosti, neizkušenosti … Ljudje dandanes kupijo opremo in se odpravijo v hribe, nakupljene opreme pa v resnici niti ne znajo uporabljati. Na zadnjem tečaju varnejše hoje smo ljudi povprašali, kako in kje pohajkujejo. Našteli so nekaj najvišjih slovenskih vrhov. Pa se znajo zaustaviti s cepinom, se je glasilo naše drugo vprašanje. Vsi so le kimali, na terenu pa se je izkazalo, da tega ne zna nihče. Mi, gorski reševalci, to redno vadimo, ljudje pa na to pozabljajo in le na spletu bežno preverijo uporabo. Po fotografijah na družabnih omrežjih je jasno, da ne vedo, kako uporabljati opremo,« razkrije gorski reševalec in opozori na to, da je obisk gora v zadnjem času postal pravi trend.

Napačna oprema

Posledično je vse več takšnih, ki nimajo prave opreme: »Včasih so se pozimi v gore podali le najbolj izkušeni – alpinisti. Zima zahteva veliko znanja in izkušenj. Danes opažamo porast zimskega planinstva, sploh letos, ko so bile temperature še januarja precej jesenske. Pozabljamo, da je v gorah zima, čeprav snega ni veliko, je teren poledenel. Ljudje seveda imajo dereze in opremo, a se lahko spotaknejo in padejo, kot posledica so poškodbe, celo smrt. Zdrs je glavni dejavnik nesreč. Danes imamo občutek, da nekateri plezajo tja gor le za to, da posnamejo fotografijo. Čredni nagon, nič drugega.«

Vzponi na dvatisočake zaradi všečkov in sledilcev

S tem opozori na peročo problematiko sodobnega časa, trend, do katerega je pripeljalo postavljanje na družbenih omrežjih. Zadnja leta se namreč v gore odpravi vse več ljudi, tako na račun dobrih turističnih sezon in lepega vremena, veliko pa tudi z razlogom, da svoj dosežek delijo s sledilci na spletu. »To je eden glavnih razlogov za nesreče, ne le v Sloveniji, temveč večjem delu alpskih držav. V Avstriji tako strošek reševanja nosi vsak posameznik sam, kljub temu razmere niso dosti boljše. Absurd. Kavč sodniki na forumih so prepričani, da bi plačljivo reševanje zdesetkalo število takšnih, vendar to ni res.

Danes je obisk gora postal moden, življenjski trend. Človek se niti ne zaveda, kaj vse se mu lahko tam gori zgodi,« opozarja. Največja težava so prav dnevni obiskovalci gora, usposobljenega kadra ni niti za odstotek. Slovenci, tudi turisti, pridejo na idejo, da bi splezali na bližnjega dvatisočaka, čeprav gore obiskujejo le poredko.

»Med dnevnimi obiskovalci, ki se v gorah pogosto ponesrečijo, izstopajo tri skupine. Prvi so starejši od 60 let, v primeru katerih gre za starostne poškodbe, kot je zlom kolka. Potem so tu mladi med 20 in 30 let, ki se iščejo ali pa uživajo v ekstremnih športih. Pa takšni, ki jih med 40. in 50. letom ujame druga puberteta. Ata na kavču spozna, da mu je zrastel trebušček, že naslednji dan pa postane najboljši planinec v Sloveniji,« je kritičen Šarkezi.

Vse večkrat v gorah srečujejo tudi obiskovalce s kroničnimi boleznimi, zaradi izjemnih razmer pa lahko pride do dehidracije in povišanega utripa, razmer, ki z zdravili niso več obvladljive.

Alkohol ne sodi v gore!

Pomladi se vse premalo ljudi zaveda, da je v dolini morda kopno, v hribih pa še vlada snežna odeja. Temu je treba prilagoditi tudi opremo: plazovni trojček, dereze, cepin … Zaradi temperaturnih razlik je večja tudi verjetnost plazov. »Ključno je, da se na turo dobro pripravimo in prilagodimo opremo. Derezice niso primerne za vzpon na Grintavec, saj se hitro snamejo s čevljev, elastika pa zmrzne in ob bočnih obremenitvah zdrsne dol. Pri klasični derezi to ni mogoče,« opozori sogovornik.

Nahrbtnik s prvo pomočjo

Ob obisku gora tako ne sme manjkati nahrbtnik s prvo pomočjo, čelno svetilko, tiskanim zemljevidom in kompasom, hrana z dolgim rokom trajanja ter visoko energijsko vrednostjo, t. i. železna rezerva, primerna tekočina … »Med primerno tekočino ne sodi alkohol. Ta v gorah nima kaj početi,« opozori gorski reševalec. Doda: »Spomladi so koče povečini zaprte, v ozir vzemite tudi, da so lahko jeklenice na poti potrgane, saj prostovoljci vseh naenkrat ne utegnejo popraviti. Če ni mogoče nadaljevati poti, se je treba obrniti.« V nahrbtniku naj bodo tudi topla oblačila, četudi se na vrh podamo poleti: »V gorah tudi avgusta pride do burnih sprememb vremena. Julija in avgusta se podhladi največ ljudi.«

»Med dnevnimi obiskovalci, ki se v gorah pogosto ponesrečijo, izstopajo tri skupine. Prvi so starejši od 60 let, v primeru katerih gre za starostne poškodbe, kot je zlom kolka. Potem so tu mladi med 20 in 30 let, ki se iščejo ali pa uživajo v ekstremnih športih. Pa takšni, ki jih med 40. in 50. letom ujame druga puberteta. Ata na kavču spozna, da mu je zrastel trebušček, že naslednji dan pa postane najboljši planinec v Sloveniji.«

A Pred tekom se primerno ogrejte, saj s tem zmanjšate možnosti za nastanek poškodb.

B Najpogostejši razlogi za nesreče v gorah so nepripravljenost, neizkušenost in precenjevanje sposobnosti.

C Četudi je spomladi v dolini kopno, so vrhovi lahko pokriti s snežno odejo in zatorej zahtevajo primerno opremo.