Multipla skleroza: zakaj vročina poslabša simptome

Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen in najpogostejša bolezen osrednjega živčevja pri mlajših osebah. Največkrat se diagnosticira med 20. in 40. letom starosti, torej v obdobju, ko smo najbolj gibalno in delovno aktivni. Simptomi bolezni lahko okrnijo kvaliteto življenja posameznika, ob vse toplejših temperaturah, ki jih prinaša pomlad, pa se lahko še stopnjujejo.

Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem zaradi nepravilnega delovanja napačno prepozna mielinsko ovojnico v možganih in hrbtenjači kot tujek. Posledica je poškodba zaščitne ovojnice živčne celice, kar ohromi prenos informacij preko živcev.

Vzrok za nastanek bolezni še ni povsem pojasnjen. Prav tako ni zdravila, ki bi bolezen popolnoma ozdravilo, lahko pa s posameznimi terapijami in zdravljenjem vplivamo na potek bolezni in kvaliteto bivanja bolnika.

Multipla skleroza je sicer najpogostejša bolezen osrednjega živčevja med mlajšimi odraslimi (najpogosteje so diagnosticirane osebe med 20. in 40. letom), njena pojavnost pa je trikrat višja pri ženskah kot pri moških. Zaradi mehanizma bolezni je simptomatika zelo raznolika – od tod ime »multipla« – in sega vse od motenj občutljivosti do motenj gibanja in vida ter koordinacije. Pri nekaterih se bolezen izrazi z blagimi simptomi, pri drugih so izrazitejši.

Pogosti simptomi so: težave s kognitivnim mišljenjem, okvara vida ali sluha, težave s spodnjimi in zgornjimi okončinami (ohromitev oziroma pareza), izguba ravnotežja, težave pri nadzorovanju posameznih mišic, npr. inkontinenca. Pri nekaterih zaradi vnetja vidnega živca pride do poslabšanja ali (začasne) izgube vida, sočasno občutijo tudi bolečino ob premikanju očesa. Nemalokrat se pojavi mravljinčenje po telesu, ki se od stopal širi  proti stegnu oziroma od dlani proti rami. Med simptome sodita tudi vrtoglavica in nerazločen govor. Simptomatika se razlikuje glede na mesto spremembe oziroma plaka, v napredovalnih fazah pa lahko zaradi vse večjih poškodb živčevja pride do močno okrnjenega gibanja in celo invalidnosti.

Višja telesna temperatura oteži prevajanje električnih impulzov

Multipla skleroza pogosto poteka v izmenjujočem se nizu remisij in zagonov – zagon bolezni pomeni  ponovitev stalnih simptomov. Zagoni, ki se običajno pojavljajo v razmaku enega meseca, so lahko blagi ali hujši, a če prvi minejo spontano, je pri drugih morda potrebna hospitalizacija. Posamezni dejavniki lahko vse skupaj še poslabšajo.

V pomladanskih in poletnih mesecih se lahko simptomi zaradi višjih temperatur stopnjujejo. Višja telesna temperatura oteži prevajanje električnih impulzov, kar lahko še bolj ohromi delovanje organizma. »Pri multipli sklerozi je poškodovan mielin,  zaščitna ovojnica živčnih vlaken, ki omogoča hitro in učinkovito prevajanje živčnih impulzov. Zaradi te poškodbe so živčni signali že v osnovi počasnejši in manj zanesljivi. Že ko se telesna temperatura zviša za približno 0,5 °C, se spremeni  delovanje ionskih kanalov v živčnih vlaknih, poveča se »uhajanje« električnega toka, signal po že poškodovanem živcu težje potuje ali se začasno celo prekine, zato živčni impulz ne doseže cilja, kar lahko povzroči poslabšanje simptomov,« pojasnjuje mag. Lidija Žitnik, dr. med. spec. nevrologije, predstojnica nevrološke ambulante v SB Ptuj in doda: »Bolniki z multiplo sklerozo pogosto opažajo, da se njihove težave v toplejših mesecih poslabšajo. Gre za začasno poslabšanje simptomov, ki izzvenijo, ko se telo ohladi. Pomembno je poudariti, da to ni nov zagon bolezni, temveč funkcionalna sprememba.«

V vročem vremenu, ob telesnem naporu ali po vroči kopeli se lahko začasno poslabšajo tudi že obstoječi simptomi, a kot omenjeno le začasno, dokler se telo ne ohladi. Bolniki poročajo o zamegljenem vidu (zlasti pri prebolelem vnetju vidnega živca), še bolj intenzivnih kognitivnih težavah (npr. slabša koncentracija), pa tudi o utrujenosti, mravljinčenju in oslabelosti mišic ter občutku težkih nog.

Sogovornica še doda, da »ker je ključni sprožilec toplota, so ukrepi usmerjeni predvsem v hlajenje in preprečevanje pregrevanja, zato svetujemo zadrževanje v hladnih, klimatiziranih prostorih, pitje hladnih napitkov in uživanje dovolj tekočin, hladne prhe ali obkladke na vrat, zapestja, nošenje lahkih, zračnih oblačil, načrtovanje aktivnosti v hladnejšem delu dneva.«

Prepričanje, da osebe z multiplo sklerozo ne morejo telovaditi, je zmotno

 Simptomi bolezni lahko marsikomu, ki se je pred diagnozo rad ukvarjal s športom, predstavljajo dodatni izziv. Utrujenost in šibkost, slaba koordinacija marsikoga odvrnejo od telesne aktivnosti, a raziskave so pokazale, da lahko blagodejni učinki vadbe presežejo izzive, ki jih prinaša MS.

Prepričanje, da osebe z multiplo sklerozo ne morejo telovaditi, je zmotno. Telesna dejavnost je blagodejna za nas vse, tudi za ljudi z multiplo sklerozo, saj jim pomaga ohranjati mišično moč in gibljivost, hkrati pa pripomore k boljšemu počutju. Raziskave so pokazale, da imajo bolniki z MS, ki so telesno aktivni, več energije, boljše ravnotežje in boljši nadzor nad spodnjimi okončinami. Prav tako aktivnost pozitivno vpliva na duševno zdravje in izboljšuje kakovost življenja. Z gibanjem tudi lažje ohranjamo primerno telesno težo, saj lahko debelost znatno poslabša potek bolezni. Pomembno je, da posameznik vadbo prilagodi svojim zmožnostim in se o njej po potrebi posvetuje s svojim lečečim zdravnikom ali fizioterapevtom.

Pri vadbi je nujno poslušati sebe in svoje telo, zato so vrsta, intenzivnost in trajanje vadbe prilagojeni posamezniku. Če pretiravate z intenzivnostjo vadbe ali njenim trajanjem, bo lahko rezultat daleč od želenega – pomanjkanje energije, utrujenost.  

Dr. Žitnikova poudarja, da je telesna aktivnost za bolnike z multiplo sklerozo zelo pomembna. Kot najprimernejše oblike gibanja v toplejših dneh navaja plavanje, hojo v senci ali v hladnejših delih dneva, zmerno kolesarjenje, raztezne vaje, vaje za gibljivost, jogo ali pilates in vaje za ravnotežje. »Svetujemo vadbe od deset do petnajst minut, če zmorejo tudi večkrat dnevno, saj so krajše vadbe zaradi pregrevanja  pogosto primernejše kot dolgotrajna aktivnost.« Na začetku vadbe boste morda občutili odrevenelost, mravljinčenje ali zaznali zamegljen vid, kar je posledica povišanja telesne temperature ob naporu. Običajno pa se simptomi umirijo, ko se telo ohladi in si privoščite počitek.

MS in sezonske alergije

Tako alergije kot multipla skleroza so posledica nepravilnega delovanja imunskega sistema, a raziskave so pokazale, da ni medsebojnega vpliva med njimi. Kljub temu pa lahko simptomi alergijskih bolezni pri osebah z multiplo sklerozo naredijo pomlad manj znosno.

»Sezonske alergije same po sebi ne povzročajo zagona multiple skleroze, lahko pa pomembno vplivajo na počutje. Povzročajo povečano utrujenost, slabši spanec zaradi zamašenega nosu in kihanja, posledično tudi slabšo koncentracijo in splošno slabše počutje,« izpostavi sogovornica in doda, da lahko tudi zdravila proti alergiji, nekateri antihistaminiki, povzročajo zaspanost, kar lahko še poveča utrujenost.

Tudi sicer se praktični nasveti za obvladovanje alergij pri osebah z multiplo sklerozo dosti ne razlikujejo od splošnih priporočil. Dobro je spremljati koncentracije cvetnega prahu v zraku (pri tem vam je lahko pomoč spletna stran NLZOH) in temu prilagajati svoje aktivnosti. Po sprehodu ali gibanju na zraku je dobro, da se preoblečete in stuširate, saj s tem preprečite prenos cvetnega prahu na površine v stanovanju.  Notranje prostore prezračujte predvsem zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je koncentracija peloda v zraku manjša. Pomagate si lahko tudi s prezračevalnimi sistemi, ki skrbijo za ustrezen zrak v prostoru in blokirajo prehod cvetnega prahu. Dr. Žitnikova svetuje tudi skrb za kakovosten spanec ter vadbo v zaprtih in hlajenih prostorih, po posvetu z zdravnikom pa tudi izbiro sodobnejših antihistaminikov z manj neprijetnimi stranskimi učinki.

ABC

A Že majhen dvig telesne temperature lahko poslabša simptome.

B Prilagojena redna telesna aktivnost izboljšuje ravnotežje in počutje.

C Sezonske alergije ne povzročajo zagona bolezni, lahko pa prispevajo k slabšemu počutju.