Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
ženski hormoni

Vsem se nam je že zgodilo, da smo se zbudili dobre volje, pa nam je nekaj pokvarilo razpoloženje (ali obratno). Kadar govorimo o spremembah razpoloženja, imamo v mislih nenadne, nerazložljive čustvene spremembe, ki jih lahko sprožijo različni dejavniki ali situacije.

Nekatere razpoloženjske spremembe so lahko povsem nedolžne, medtem ko druge močno vplivajo na življenje. Izrazite spremembe razpoloženja recimo lahko prispevajo k nekontroliranemu zapravljanju ali tveganemu obnašanju, nesposobnosti komuniciranja z ljudmi, nespečnosti ali celo samomorilskim mislim.

Za spremembe razpoloženja pri ženskah so odgovorni številni različni vzroki, od hormonskih, bolezenskih do vezanih na določena obdobja. Podrobneje v nadaljevanju.

Avtor: K. G.

Predmenstrualni sindrom

Zloglasni predmenstrualni sindrom (PMS) zajema paleto telesnih in čustvenih simptomov, ki se pojavijo teden do dva pred samo menstruacijo in prizadenejo do 75 % žensk v reproduktivnem obdobju.

Telesno PMS spremljajo boleče prsi, bolečine v križu, napihnjenost, boleč trebuh, glavoboli itd., medtem ko čustveni simptomi zajemajo jokavost, razdražljivost, občutljivost, žalost, tesnoba, jeza, težave s spanjem, utrujenost in občutek pomanjkanja energije, izguba zanimanja za dnevne dejavnosti, spremembe v apetitu ter občutek sovraštva same sebe. Spremembe razpoloženja, ki spremljajo PMS in so eden njegovih najpogostejših simptomov, lahko zelo nihajo, z nastopom menstruacije pa običajno izginejo.

Vzroki za pojav PMS-ja še niso do potankosti pojasnjeni, ena od možnih razlag govori o tem, da gre za nihanje hormonov v drugi polovici ciklusa, pri čemer je glavni krivec verjetno estrogen.

Po menstruaciji vrednosti estrogena naslednja dva tedna naraščajo vse do ovulacije, ko vrednosti estrogena (pa tudi progesterona) hitro padejo, začnejo spet rasti in pred menstruacijo spet padejo. Telo se na padec estrogena odzove s telesnim nelagodjem in omenjenimi znaki, hkrati pa padec estrogena vpliva tudi na padec hormona serotonina, kar za sabo potegne občutke žalosti ter razdražljivosti, vpliva na ciklus spanja in tek, zato ne preseneča, da takrat telo želi sladko in mastno hrano.

Ukrotimo PMS

Čeprav neprijeten, je PMS pri ženskah zelo pogost pojav, dobra novica pa je, da lahko tudi same veliko naredimo, da ga ublažimo. Kot preventivo strokovnjaki priporočajo redno ukvarjanje s športno dejavnostjo, ureditev spalnega ciklusa, uravnoteženo prehrano itd. Tudi med samim PMS-jem se svetuje telesna dejavnost, ki ublaži simptome, kot tudi skrb za uravnoteženo prehrano, pri kateri se izogibamo ravno tistim živilom, ki jih telo v tistem času zahteva. Odsvetuje se uživanje soli, alkohola ter kajenje. Nekateri viri navajajo tudi samopomoč v obliki jemanja prehranskih dodatkov kalcija, magnezija in vitamina B6.

V primeru hude razdražljivosti si lahko pomagamo z dihalnimi tehnikami, meditacijo ali jogo. Včasih ginekologi v želji, da bi ukrotili spremembe razpoloženja kot posledico predmenstrualnega sindroma, predpišejo tudi hormonske tablete proti zanositvi, da bi te stabilizirale ravnovesje hormonov. A te so lahko dvorezen meč – medtem ko nekaterim ženskam pomagajo, pri drugih spremembe razpoloženja poženejo v višave. V zelo redkih primerih se zdravniki lahko odločijo tudi za pomoč v obliki antidepresivov.

Predmenstrualna disforična motnja

Poleg predmenstrualnega sindroma poznamo tudi predmenstrualno disforično motnjo, ki je PMS-ju sicer podobna, vendar je od svojega mlajšega brata precej hujša. Ravno tako kot PMS se pojavi teden do dva pred nastopom menstruacije, njeni simptomi pa so predvsem duševni in zajemajo hudo razdražljivost, občutke globoke žalosti, depresije in celo samomorilne misli. Razpoloženjske spremembe, ki običajno ob nastopu menstruacije izginejo, v veliki meri vplivajo na vsakdanje življenje.

Predmenstrualna disforična motnja prizadene 5–8 % žensk, pogosteje tiste z družinsko zgodovino depresije ali poporodne depresije. Čeprav njeni vzroki še niso pojasnjeni, pa strokovnjaki predvidevajo, da gre za čezmeren odziv možganov na hormonske spremembe pred menstruacijo, ki vpliva na padec serotonina.

Poleg urejenega načina življenja, ki se svetuje pri obvladovanju PMS, predmenstrualno disforično motnjo najpogosteje zdravimo z ustreznimi antidepresivi.

Ščitnica

Spremembe razpoloženja so eden glavnih simptomov tudi pri motnjah v delovanju ščitnice, te male žleze z velikim vplivom na razpoloženje.

V primeru hipotiroze, stanja premajhnega delovanja ščitnice, ko pride do pomanjkanja ščitničnih hormonov, se lahko pojavijo občutki žalosti, jokavosti, izgube teka ter koncentracije; medtem ko se v primeru hipertiroze oz. čezmernega delovanja ščitnice lahko pojavijo nenadna tesnobnost in panični napadi, depresija, občutljivost na zvok, pozabljivost, utrujenost in podobno.

Tako čezmerno kot premajhno delovanje ščitnice lahko privede do težav s spanjem in razdražljivosti, zaradi vpliva delovanja ščitnice na telesno težo in videz pa lahko pride tudi do padca samozavesti. Zaradi vsega lahko razpoloženje močno zaniha, k sreči pa za uravnavanje delovanja ščitnice obstajajo učinkovita zdravila.

Menopavza

V poznih tridesetih letih začnejo vrednosti estrogena in progesterona, hormonov, ki regulirata ženski reproduktivni sistem, počasi padati, kar vpliva na spremembe razpoloženja. Te lahko postanejo izrazitejše v premenopavzalnem obdobju, ko se telo pripravlja na nastop menopavze, obdobja, ki označuje konec reproduktivnega obdobja ženske.

Zniževanje ravni estrogena z roko v roki z nižjimi vrednostmi progesterona zakrivi številne simptome, značilne za premenopavzalno obdobjo, ki jih nekatere ženske imenujejo kar ‘mati vseh PMS-jev’ ter obdobje menopavze. Poleg motenj razpoloženja ženske pestijo še zloglasni vročinski valovi in nočno potenje, nespečnost, težave na področju spolnosti, težave s spominom ipd.

Niso pa vsega krivi le hormoni – svoj lonček pristavijo še spremembe, ki ženske doletijo v teh letih, kot so sindrom praznega gnezda, strah pred staranjem in upokojitvijo, vrednotenje lastnega življenja, skrb za ostarele starše, vedno več izgub ljubljenih oseb itd.

Čeprav za obvladovanje tegob menopavze lahko ginekologi predpišejo hormonsko zdravljenje, pa lahko ženske veliko naredijo tudi same. Kot pri predmenstrualnem sindromu se priporoča uživanje zdrave prehrane z veliko vitamini in vsake toliko kakšnim prehranskim ‘prekrškom’ za dušo, omejitev vnosa škodljivih maščob in sladkorja ter kofeina, prenehanje kajenja, skrb za kakovosten spanec ipd.

Ostale hormonske spremembe

Kakršno koli neravnovesje hormonov se skoraj zagotovo odslika tudi na razpoloženju ženske. Poleg menopavze hormoni podivjajo tudi v obdobju pubertete in nosečnosti, ko se jim pridružijo občutki ranljivosti in negotovosti zaradi sprememb videza ter tesnobnosti ob velikih življenjskih spremembah, kar lahko vodi v spremembe razpoloženja.

Svoje pristavi še stres, ki je v zadnjih letih sicer postal dežurni krivec za številne bolezni, toda stres dejansko vpliva na dvig vrednosti kortizola, kar povzroči občutke utrujenosti, pomanjkanje energije, spremembe teka in nenadne, neobvladljive želje po določeni hrani, pa tudi motnje spanja.

Psihološki vzroki in stanja

Kadar govorimo o spremembah razpoloženja, ne moremo mimo psiholoških vzrokov, zaradi katerih se lahko pri ljudeh razpoloženje spreminja hitreje kot aprilsko vreme, od nebrzdane radosti do hude tesnobnosti, žalosti in izrazite jeze ali celo agresije. Včasih so za takšne sinusoide kriva različna psihološka stanja.

Za bipolarno motnjo je značilno menjavanje razpoloženja od evforije do hude depresije, enako pa velja tudi za njeno blažjo obliko, citotimijo. Klinično depresijo spremljajo obdobja hude žalosti, ki jih lahko prekinejo obdobja običajnega razpoloženja, za anksioznost je značilna zaskrbljenost, spremembe razpoloženja pa so značilne tudi za ADHD oz. primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Pojavijo se tudi pri različnih osebnostnih motnjah, shizofreniji, ipd.

V primeru duševnih bolezni zdravljenje motenj razpoloženja pravzaprav pomeni zdravljenje osnovne težave, ki se v primeru duševnih bolezni velikokrat zdravi s terapijo in z ustreznimi zdravili.

ABC

A Pri spremembah razpoloženja govorimo o nenadnih, nerazložljivih čustvenih spremembah.

B Za spremembe razpoloženja so pogosto vzrok hormonske spremembe ali nihanja.

C Tudi za nekatere duševne bolezni so značilne spremembe razpoloženja.

Ne spreglejte

korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več