Zelo malo je industrijsko pripravljene hrane, ki ne bi vsebovala določenih aditivov. Za čim daljšo obstojnost izdelkov, ki se prodajajo v prodajalnah, so neobhodni, vendar vsi ne služijo samo temu namenu. Aditivi so med drugim tudi snovi, ki obogatijo okus, vonj, otip in barvo hrane. Z vsakdanjo hrano, ki je industrijskega izvora, zaužijemo, če nismo na to posebej pozorni, veliko dodatkov oz. aditivov, ki v telesu različno učinkujejo. Glede na raziskave določenih institucij nekateri niso škodljivi, nekateri pa so. Poznamo več vrst aditivov.
Avtor: Katja Mohorič
»Vsak dodan aditiv v živilu mora biti zapisan na deklaraciji.«
»Označen je lahko z imenom kategorije aditiva in z veliko črko E ter ustrezno številko ali s kemijskim imenom.«
»Aditivi v prehrani se dodajajo živilom v minimalnih količinah in praviloma ne bi smeli biti škodljivi za zdravje.«
Splošna razvrstitev aditivov
Med aditive spadajo konzervansi, antioksidanti in plini za pakiranje, ki podaljšujejo obstojnost hrane oziroma preprečujejo njeno kvarjenje. Aditivi so tudi vsa barvila, sladila, ojačevalci arom, emulgatorji, zgoščevalci, želirna sredstva, kisline, regulatorji kislosti, modificirani škrobi in encimi, ki vplivajo na okus, aromo, čvrstost in videz živila. Na deklaracijah izdelkov so vsi ti raznovrstni dodatki zapisani s črko E in z določeno tri- ali štirimestno številko. V grobem so razdeljeni takole:
| E 100–181 | umetna barvila | Dodana so zaradi izboljšanja senzoričnih lastnosti živila. Običajno gre za naravna barvila, pridobljena iz rdeče pese, bezga, ribeza in korenja. |
| E 200–290 | konzervansi | Preprečujejo razvoj kvasovk, stabilizirajo rdeče mesno barvilo, izboljšajo vezanje vode v svežih mesnih izdelkih. |
| E 296–385 | antioksidanti in sredstva za uravnavanje kislosti | Preprečujejo porjavenje živila in žarkost maščob. Kot antioksidanta se dodajata askorbinska kislina ali vitamin C. |
| E 400–495 | zgoščevalci, emulgatorji in stabilizatorji | Preprečujejo ločevanje vodnega dela živila od maščobnega, s čimer vplivajo na stabilnost živila. |
| E 500–585 | sredstva proti zgoščevanju in zlepljanju | |
| E 620–640 | umetne arome oz. umetni ojačevalci vonjav | |
| E 900–1520 | umetna sladila in glazure | Dodani so predvsem zaradi izboljšanja okusa (saharin v brezalkoholnih pijačah, sorbitol v marmeladi). |
Pravilnik označevanja aditivov
V Sloveniji velja pravilnik o označevanju živil, ki ga je država prevzela od Evropske unije. Ta določa količino dodanih aditivov, njihovo uporabo, sam vnos in končno označbo aditivov na izdelku. Vsak dodan aditiv v živilu mora biti zapisan na deklaraciji živila. Označen je lahko z imenom kategorije aditiva in z veliko črko E ter ustrezno številko ali pa samo s kemijskim imenom. Sprva so aditive označevali predvsem s črko E in ustrezno številko, kasneje pa so začeli zaradi vsesplošnega javnega širjenja informacij o negativnih vplivih E-jev na zdravje in posledičnega odklanjanja izdelkov s strani kupcev, proizvajalci aditive zapisovati s celotnim imenom, kar pravilnik prav tako dovoljuje. Na primer namesto aditiva E 250, ki označuje natrijev nitrit in se nahaja v suhomesnatih izdelkih, raznih salamah in v mesu, je zapisan kot natrijev nitrit. Mimogrede, zanj velja, da je dokazano rakotvoren, vendar ga v izdelkih uporabljajo zato, ker napravi dober okus.
Tudi kupci smo odgovorni za zdravje
Pravilnik določa pri uporabi aditivov tripartiten odnos, pri čemer so za uporabo aditivov in njihov vpliv na zdravje odgovorni proizvajalec, ki nadzoruje, proučuje in kontrolira aditive, ki jih uporablja, država, ki ima pooblastila za nadzor, in potrošnik, od katerega se pričakuje, da ob nakupu prebere deklaracijo in se nato sam odloči, ali bo določen izdelek kupil. Mnogim vsebina izdelka ni pomembna, temveč le dober okus, prijeten vonj, lep zunanji videz, barva, za kar pa so zaslužni prav aditivi.
Vsi aditivi niso škodljivi
Vendar vsi aditivi niso škodljivi za zdravje ljudi. Pravzaprav so različnega izvora: rastlinskega, živalskega, mikrobiološkega, biotehnološkega in kemijskega. Prav tako niso vsi dodatki označeni z E-ji, nekateri sploh niso. To velja predvsem za tiste, za katere so ugotovili, da nikakor niso škodljivi za zdravje.
Varni E-dodatki, ki se uporabljajo predvsem kot zgoščevalci, želeji, stabilizatorji, emulzije in zaviralci kristalizacije sladkorja, so:
| E 101 | riboflavin (vitamin B2) |
| E 140 | klorofil |
| E 160(a) | karoten iz korenja, drugih rumenih in oranžnih sadežov (človekov organizem ga pretvarja v vitamin A) |
| E 160(d) | likopen v paradižniku in drugih rdečih sadežih zmanjšuje tveganje za nastanek raka |
| E 160(e) in E 160(f) | naravni oranžni barvili |
| E 161(b) | rumeno barvilo iz zelenih listov |
| E 161(g) | rumeno barvilo iz gob, rib in flamingovih peres |
| E 162 | škrlatno barvilo iz rdeče pese |
| E 163 | vijolično barvilo iz cvetja |
| E 170 | kreda |
| E 260 | ocetna kislina |
| E 290 | ogljikov dioksid (mehurčki v gaziranih pijačah) |
| E 300 | askorbinska kislina (Vitamin C) |
| E 306–E 309 | vitamin E |
| E 322 | lecitin iz soje, rumenjakov, arašidov, ali koruze |
| E 330 | citronska kislina |
| E 341 | mineralna sol kot gradnik kosti |
| E 343 | mineral |
| E 375 | niacin (vitamin B3) |
| E 381 | mineral |
| E 400 in E 406 | agar – smola iz morskih alg |
| E 519 | mineral |
Nevarni aditivi
Aditivi v prehrani se dodajajo živilom sicer v minimalnih količinah in praviloma ne bi smeli biti škodljivi za zdravje. Vendar se to lahko zgodi, če pretiravamo z uživanjem izdelkov, ki jih vsebujejo. Nekatere aditive telo običajno brez težav asimilira v kri, nekatere pa ne. Ti se nato nabirajo v telesu in se jih lahko očistimo z znojenjem, s pitjem zadostne količine vode ali z uživanjem živil, ki očiščujejo prebavni trakt. Za zdravje lahko postanejo škodljivi, če pretiravamo s količino in pogostnostjo uživanja industrijskih izdelkov, ki vsebujejo zdravju nevarne aditive. Omenimo naj aspartam, ki ga zelo pogosto uporabljajo kot nadomestilo za beli sladkor, vendar velja kot nevaren dodatek, še posebej, če ga uživamo v velikih količinah. Nahaja se v mnogih nesladkanih gaziranih pijačah in nekaterih jogurtih. Alfatoksini so strupeni alkaloidi, ki povzročajo akutne poškodbe jeter, cirozo in raka na jetrih. Industrijske izdelke je zato dobro kombinirati s svežo hrano. Zmernost in pestrost v prehrani sta zaenkrat najboljše jamstvo za naše zdravje, če posegamo po tovrstnih izdelkih, še bolje pa je, če si to seveda lahko privoščimo in posegamo po ekološko pridelanih živilih. Ko nakupujemo, je zato dobro, da na deklaraciji vedno preberemo, kaj proizvod vsebuje.
ABC zdravja
A Poskušajmo si zapomniti, kateri aditivi so varni in uporabiti to pri nakupu v trgovini.
B Ob nakupun izdelkov preberimo deklaracije, tako bomo lahko izbirali vsaj med tistimi izdelki, ki jih imajo manj.
C Če na deklaraciji E-ji niso napisani, ne pomeni, da jih ni, ampak so namesto njih lahko napisana kemična imena aditivov.
| Splošna tabela aditivov Tabela je povzeta iz izsledkov Klinike za Pediatrično onkologijo v Dusseldorfu. |
| 1. Neškodljivi dodatki: E 100, 101, 103, 104, 105, 111, 121, 130, 132, 140, 151, 160, 162, 170, 174, 175, 180, 200, 201, 202, 203, 236, 237, 238, 260, 261, 263, 270, 280, 281, 282, 290, 300, 301, 303, 305, 306, 307, 308, 309, 322, 325, 326, 327, 331, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 382, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 408, 410, 411, 413, 414, 420, 421, 422, 440, 471, 472, 473, 474, 475, 480 |
| 2. Sumljive snovi E 125, 141, 150, 153, 171, 172, 173, 240, 241, 477 |
| 3. Nevarni dodatki E 102, 110, 120, 124 |
4. Zdravju škodljivi, saj povzročajo:
|
| 5. Dodatki, ki povzročajo raka: E 131, 142, 210, 211, 213, 214, 215, 216, 217, 239 |
Junij, 2008
