Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Zelo malo je industrijsko pripravljene hrane, ki ne bi vsebovala določenih aditivov. Za čim daljšo obstojnost izdelkov, ki se prodajajo v prodajalnah, so neobhodni, vendar vsi ne služijo samo temu namenu. Aditivi so med drugim tudi snovi, ki obogatijo okus, vonj, otip in barvo hrane. Z vsakdanjo hrano, ki je industrijskega izvora, zaužijemo, če nismo na to posebej pozorni, veliko dodatkov oz. aditivov, ki v telesu različno učinkujejo. Glede na raziskave določenih institucij nekateri niso škodljivi, nekateri pa so. Poznamo več vrst aditivov.

Avtor: Katja Mohorič

 

»Vsak dodan aditiv v živilu mora biti zapisan na deklaraciji.«

»Označen je lahko z imenom kategorije aditiva in z veliko črko E ter ustrezno številko ali s kemijskim imenom.«

»Aditivi v prehrani se dodajajo živilom v minimalnih količinah in praviloma ne bi smeli biti škodljivi za zdravje.«

 

Splošna razvrstitev aditivov

Med aditive spadajo konzervansi, antioksidanti in plini za pakiranje, ki podaljšujejo obstojnost hrane oziroma preprečujejo njeno kvarjenje. Aditivi so tudi vsa barvila, sladila, ojačevalci arom, emulgatorji, zgoščevalci, želirna sredstva, kisline, regulatorji kislosti, modificirani škrobi in encimi, ki vplivajo na okus, aromo, čvrstost in videz živila. Na deklaracijah izdelkov so vsi ti raznovrstni dodatki zapisani s črko E in z določeno tri- ali štirimestno številko. V grobem so razdeljeni takole:

 

E 100–181umetna barvilaDodana so zaradi izboljšanja senzoričnih lastnosti živila. Običajno gre za naravna barvila, pridobljena iz rdeče pese, bezga, ribeza in korenja.
E 200–290konzervansiPreprečujejo razvoj kvasovk, stabilizirajo rdeče mesno barvilo, izboljšajo vezanje vode v svežih mesnih izdelkih.
E 296–385antioksidanti in sredstva za uravnavanje kislostiPreprečujejo porjavenje živila in žarkost maščob. Kot antioksidanta se dodajata askorbinska kislina ali vitamin C.
E 400–495zgoščevalci, emulgatorji in stabilizatorjiPreprečujejo ločevanje vodnega dela živila od maščobnega, s čimer vplivajo na stabilnost živila.
E 500–585sredstva proti zgoščevanju in zlepljanju 
E 620–640umetne arome oz. umetni ojačevalci vonjav 
E 900–1520umetna sladila in glazureDodani so predvsem zaradi izboljšanja okusa (saharin v brezalkoholnih pijačah, sorbitol v marmeladi).

 

Pravilnik označevanja aditivov

V Sloveniji velja pravilnik o označevanju živil, ki ga je država prevzela od Evropske unije. Ta določa količino dodanih aditivov, njihovo uporabo, sam vnos in končno označbo aditivov na izdelku. Vsak dodan aditiv v živilu mora biti zapisan na deklaraciji živila. Označen je lahko z imenom kategorije aditiva in z veliko črko E ter ustrezno številko ali pa samo s kemijskim imenom. Sprva so aditive označevali predvsem s črko E in ustrezno številko, kasneje pa so začeli zaradi vsesplošnega javnega širjenja informacij o negativnih vplivih E-jev na zdravje in posledičnega odklanjanja izdelkov s strani kupcev, proizvajalci aditive zapisovati s celotnim imenom, kar pravilnik prav tako dovoljuje. Na primer namesto aditiva E 250, ki označuje natrijev nitrit in se nahaja v suhomesnatih izdelkih, raznih salamah in v mesu, je zapisan kot natrijev nitrit. Mimogrede, zanj velja, da je dokazano rakotvoren, vendar ga v izdelkih uporabljajo zato, ker napravi dober okus.

 

Tudi kupci smo odgovorni za zdravje

Pravilnik določa pri uporabi aditivov tripartiten odnos, pri čemer so za uporabo aditivov in njihov vpliv na zdravje odgovorni proizvajalec, ki nadzoruje, proučuje in kontrolira aditive, ki jih uporablja, država, ki ima pooblastila za nadzor, in potrošnik, od katerega se pričakuje, da ob nakupu prebere deklaracijo in se nato sam odloči, ali bo določen izdelek kupil. Mnogim vsebina izdelka ni pomembna, temveč le dober okus, prijeten vonj, lep zunanji videz, barva, za kar pa so zaslužni prav aditivi.

 

Vsi aditivi niso škodljivi

Vendar vsi aditivi niso škodljivi za zdravje ljudi. Pravzaprav so različnega izvora: rastlinskega, živalskega, mikrobiološkega, biotehnološkega in kemijskega. Prav tako niso vsi dodatki označeni z E-ji, nekateri sploh niso. To velja predvsem za tiste, za katere so ugotovili, da nikakor niso škodljivi za zdravje.

 

Varni E-dodatki, ki se uporabljajo predvsem kot zgoščevalci, želeji, stabilizatorji, emulzije in zaviralci kristalizacije sladkorja, so:  

 

E 101riboflavin (vitamin B2)
E 140klorofil
E 160(a)karoten iz korenja, drugih rumenih in oranžnih sadežov (človekov organizem ga pretvarja v vitamin A)
E 160(d)likopen v paradižniku in drugih rdečih sadežih zmanjšuje tveganje za nastanek raka
E 160(e) in

E 160(f)

naravni oranžni barvili
E 161(b)rumeno barvilo iz zelenih listov
E 161(g)rumeno barvilo iz gob, rib in flamingovih peres
E 162škrlatno barvilo iz rdeče pese
E 163vijolično barvilo iz cvetja
E 170kreda
E 260ocetna kislina
E 290ogljikov dioksid (mehurčki v gaziranih pijačah)
E 300askorbinska kislina (Vitamin C)
E 306E 309vitamin E
E 322lecitin iz soje, rumenjakov, arašidov, ali koruze
E 330citronska kislina
E 341mineralna sol kot gradnik kosti
E 343mineral
E 375niacin (vitamin B3)
E 381mineral
E 400 in

E 406

agar – smola iz morskih alg
E 519mineral

 

Nevarni aditivi

Aditivi v prehrani se dodajajo živilom sicer v minimalnih količinah in praviloma ne bi smeli biti škodljivi za zdravje. Vendar se to lahko zgodi, če pretiravamo z uživanjem izdelkov, ki jih vsebujejo. Nekatere aditive telo običajno brez težav asimilira v kri, nekatere pa ne. Ti se nato nabirajo v telesu in se jih lahko očistimo z znojenjem, s pitjem zadostne količine vode ali z uživanjem živil, ki očiščujejo prebavni trakt. Za zdravje lahko postanejo škodljivi, če pretiravamo s količino in pogostnostjo uživanja industrijskih izdelkov, ki vsebujejo zdravju nevarne aditive. Omenimo naj aspartam, ki ga zelo pogosto uporabljajo kot nadomestilo za beli sladkor, vendar velja kot nevaren dodatek, še posebej, če ga uživamo v velikih količinah. Nahaja se v mnogih nesladkanih gaziranih pijačah in nekaterih jogurtih. Alfatoksini so strupeni alkaloidi, ki povzročajo akutne poškodbe jeter, cirozo in raka na jetrih. Industrijske izdelke je zato dobro kombinirati s svežo hrano. Zmernost in pestrost v prehrani sta zaenkrat najboljše jamstvo za naše zdravje, če posegamo po tovrstnih izdelkih, še bolje pa je, če si to seveda lahko privoščimo in posegamo po ekološko pridelanih živilih. Ko nakupujemo, je zato dobro, da na deklaraciji vedno preberemo, kaj proizvod vsebuje.

 

ABC zdravja

A Poskušajmo si zapomniti, kateri aditivi so varni in uporabiti to pri nakupu v trgovini.

B Ob nakupun izdelkov preberimo deklaracije, tako bomo lahko izbirali vsaj med tistimi izdelki, ki jih imajo manj.

C Če na deklaraciji E-ji niso napisani, ne pomeni, da jih ni, ampak so namesto njih lahko napisana kemična imena aditivov.

 

Splošna tabela aditivov

Tabela je povzeta iz izsledkov Klinike za Pediatrično onkologijo v Dusseldorfu.

1. Neškodljivi dodatki:
E 100, 101, 103, 104, 105, 111, 121, 130, 132, 140, 151, 160, 162, 170, 174, 175, 180, 200, 201, 202, 203, 236, 237, 238, 260, 261, 263, 270, 280, 281, 282, 290, 300, 301, 303, 305, 306, 307, 308, 309, 322, 325, 326, 327, 331, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 382, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 408, 410, 411, 413, 414, 420, 421, 422, 440, 471, 472, 473, 474, 475, 480
2. Sumljive snovi
E 125, 141, 150, 153, 171, 172, 173, 240, 241, 477
3. Nevarni dodatki
E 102, 110, 120, 124
4. Zdravju škodljivi, saj povzročajo:

  1. črevesne motnje: E 220, 221, 232, 224
  2. prebavne motnje: E 338, 339, 340, 341, 450, 461, 463, 465, 466; v pakiranih sladoledih E 407
  3. kožna obolenja: E 230, 231, 232, 233
  4. uničuje vitamin B12: E 200
  5. zvišuje holesterol: E 320, 321
  6. draži živce: E311, 312
  7. vnetje ustne votline: E 330 povzroča raka (limonin Schweppes, gorčica, nekatere gazirane brezalkoholne pijače, meso rakov, nekateri siri in gobe v konzervah
5. Dodatki, ki povzročajo raka:
E 131, 142, 210, 211, 213, 214, 215, 216, 217, 239

 

Junij, 2008

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja