»Med nami živi že okoli petinšestdeset tisoč ozdravljencev in ozdravljenk, kar pomeni, da rak ni več smrtna, ampak kronična bolezen. To daje upanje vsem, ki so že ali pa šele bodo zboleli za to boleznijo, kajti zdravljenje rakavih bolezni je danes že zelo napredovalo,« so zapisali strokovnjaki v uvodu knjižice Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše, ki je objavljena na spletni strani Ministrstva za zdravje. Več o prehrani kroničnih bolnikov nam je povedala Katja Kogovšek, dr. med., ki je zaposlena v Enoti za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Avtorica: Vesna Vilčnik
Najbrž je težko kar na splošno reči, kakšna naj bo hrana bolnikov, gotovo pa se v nekaterih točkah razlikuje od prehrane zdravega človeka.
Vsekakor se prehrana bolnikov razlikuje od prehrane zdravega človeka. Na splošno pa gre za povečano potrebo po beljakovinah. Zaradi kronične bolezni govorimo o stresni presnovi. Telo kroničnih bolnikov je nenehno v stanju, ki vodi v telesni propad. Aktivirani so procesi, ki povzročijo razgradnjo struktur, najbolj ogrožene pa so mišice. Naše mišice so tovarna za imunski sistem, za celjenje ran po operativnih posegih in za regeneracijo po onkološkem zdravljenju, to je po obsevanju, kemoterapiji ali operaciji. Glede živil pa je tako za zdravega človeka, bolnega ali kroničnega bolnika pomembno, da uživa lokalno pridelana, čim manj toplotno obdelana in čim manj predelana živila. Pomembno je, da v telo vnašamo hrano, ki zaradi različnih procesov obdelave ni že povsem osiromašena. Zdrav človek mora zaužiti dovolj hranil, da ne bo zbolel, bolnik pa tudi dovolj hranil, ki mu bodo pomagala, da bo dobro prenesel zdravljenje. Pri onkoloških bolnikih bi izpostavila še dodajanje omega-3 maščobnih kislin, ki jih priporočamo vsem bolnikom pred zdravljenjem in vsem, pri katerih je prisotna in dokazana onkološka bolezen.
Najbrž obstaja tudi razlika v prehrani mladega in starejšega bolnika?
Vsekakor gre za razliko, predvsem pa je pomembna telesna aktivnost. Priporočljivo je, da gremo po vsakem obroku vsaj za pol ure na sprehod ali da opravljamo drugo telesno aktivnost. Lahko tudi pospravljamo, najslabše pa je, da gremo počivat. Mlad aktiven človek bo moral zadostiti potrebam po kalorijah in beljakovinah, da se regenerira in da bo lahko spet opravljal vsakodnevna opravila. Starejši bolnik pa se mora prav tako po zdravnikovih priporočilih držati ustreznega vnosa beljakovin in kalorij, zato da bo prenašal zdravljenje, da bodo zdravila bolje učinkovala, da bo zdravljenje uspešnejše in da se bo lahko spet postavil na noge. Pomembno je, da se bolniki ne zaležijo, da ohranijo dovolj moči za gibanje in hojo. Glavna razlika je v tem, da bo mlad človek verjetno potreboval bolj kaloričen vnos prehrane, da bo dal gorivo mišicam in možganom, starejši bolnik pa mora poskrbeti predvsem za zadosten vnos beljakovin ob zadostnem vnosu kalorij.
Kakšna so splošna priporočila za prehrano bolnikov s kroničnimi obolenji?
Kronični bolniki morajo zaužiti 1,2 do 2 g beljakovin na kilogram telesne mase. Splošna priporočila za kronično obolenje so 1,2 do 1,5 g beljakovin na kilogram telesne mase, 20 do 25 kcal za bolj sedeče ljudi in 25 do 30 kcal za aktivnejše. Potem so še posebna priporočila za rakave bolnike glede dodajanja omega-3 maščobnih kislin, za diabetike, ki potrebujejo specifične aminokisline, ki pospešujejo celjenje ran, vsa priporočila so zelo natančna. V naši bolnišnici je prehranska obravnava del timske obravnave hospitaliziranega bolnika in že med samim bivanjem v bolnišnici bolnike poučimo o prehranjevanju, navodila pa dobijo tudi po odpustu. Po potrebi jih naročamo na kontrolo v prehransko posvetovalnico.
Kako deluje prehranska posvetovalnica? Jo bolniki pogosto obiščejo?
V prehranski posvetovalnici delajo klinične dietetičarke, ki opravijo prehranski pregled, na katerem se pozanimajo o bolnikovih prehranskih navadah in težavah. K pregledu sodi tudi merjenje telesne teže in meritev telesne sestave. Na podlagi informacij, zbranih med pregledom, opravijo prehransko svetovanje. Bolniki radi prihajajo na svetovanje, saj so pozitivni rezultati hitro vidni in za bolnike z onkološko boleznijo je to spodbudno.
Kakšno hrano morajo uživati bolniki po operaciji prebavil?
To je vprašanje za dietetika. Dietetik se ukvarja s tem, kakšna živila bo priporočil bolniku po določenem kirurškem posegu, da jih bo bolnik lahko prenesel in uporabil. Seveda je razlika v prehrani odvisna tudi od tega, v katerem delu prebavil je bil človek operiran. Po operaciji zgornjih prebavil pacientu običajno vstavijo cevko preko nosu ali ust in je vpeljana v del prebavil, ki je pod odstranjenim. Skozi to cevko se dovaja tekoča hrana ali pa industrijsko predelana, tako imenovana enteralna hrana. Slednja je formulirana tako, da bolniki dobijo zadosten vnos tekočine, kalorij, ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin, mineralov, mikroelementov in vitaminov. Pri tem je bistveno, da so formule za enteralno hrano pripravljene tako, da ne obremenijo preveč črevesne sluznice. Po operaciji spodnjih prebavil pa bolnik uživa hrano preko ust; začne lahko že na dan posega z določenimi napitki, ki so obogateni z aminokislinami, ki pospešujejo celjenje ran. Nato začne jesti normalno hrano, ki je sprva kuhana hrana z manj vlakninami in ima potrebno hranilno vrednost. Opozorila bi, da nekateri tovrstni bolniki dobivajo navodila, da ne smejo jesti mleka in mlečnih izdelkov. To ne drži; pomembno je namreč ohranjati pestrost hrane. Ko je človek odpuščen iz bolnišnice, lahko postopoma začne sam uvajati posamezno vrsto hrane, pri tem pa mora opazovati, kako se njegovo telo na to odziva. Če nima prebavnih težav (driska, bruhanje), lahko uživa živilo.
Kakšna so vaša priporočila, ko se bolnik sooča z izgubo teka oz. zmanjšanjem apetita?
Zelo hudo je, če nimaš teka. S to težavo se sooča veliko naših bolnikov. V prvi vrsti je to fiziološki problem, saj tudi pri čisto navadni angini dva dni nimamo teka. Ampak po angini se lahko hitro regeneriramo. Pri onkološki bolezni pa se ves čas izločajo hormoni, ki ti sporočajo, da nisi lačen, in to ni dobro. V drugi vrsti pa je to tudi duševni problem, saj se mora človek prepričati, da mora jesti. Splošno priporočilo bolnikom, ki se soočajo z izgubo teka, je, naj si predstavljajo, da je hrana zdravilo. In da tako kot vzamejo tableto, vzamejo tudi obrok. Samih zdravil, ki zvišujejo tek kroničnim bolnikom, ne bi priporočila, saj po trenutno dostopnih rezultatih raziskav o teh zdravilih vemo, da njihovo zaužitje sicer povzroči povišan vnos hrane, rezultat pa ni povečana masa mišic, kar bi želeli, ampak se kopičita maščoba in voda. Zato bolnikom na aktivnem zdravljenju in kroničnim bolnikom ne priporočamo teh zdravil. Drugače pa je pri terminalnih bolnikih, ki so v procesu zaključevanja življenja. Tem bolnikom, ki prejemajo tudi protibolečinska zdravila, s takšnimi zdravili skušamo olajšati preostanek življenja.
Med onkološko boleznijo pa se lahko teža tudi veča. Kakšni so ukrepi takrat?
Med onkološkim zdravljenjem se lahko teža veča iz več razlogov. Najbolj zaželen razlog je, da bolniki pridobivajo mišično maso, delno pa tudi maščevje. To pomeni, da je zdravljenje učinkovito, da se faza akutne bolezni končuje, proces pa vodi v remisijo ali celo ozdravitev. V osnovi je to dober znak, po drugi strani pa je lahko pridobivanje telesne teže tudi znak zadržane vode v telesu. Zadrževanje vode pa je še en znak progresivnega vnetnega stanja v telesu.
Kako preverite, ali gre za eno ali drugo?
Preverimo bolnikovo klinično stanje, sicer pa se zadržana voda v telesu navzven kaže v oteklinah, zabuhlosti, drugačna je barva kože, nimajo tiste prave energije, povedo, da ne morejo jesti. Po nekaj vprašanjih se že da sklepati, kaj je razlog povečane telesne teže. Če ugotovimo, da je problem v zadrževanju vode, moramo poskrbeti za celično energetiko – to pomeni, da moramo dati celicam energijo, da poskušajo same izločiti vodo iz telesa. Lahko pa uporabimo tudi zdravila, ki odvajajo vodo.
Med ljudmi kroži prepričanje, da meso, še posebno pri rakastih bolnikih ni primerna vrsta hrane. Drži, da vegetarijanstvo, veganstvo in presnojedstvo pomagajo pri obnavljanju celic?
Pri bolnikih, še posebno pri onkoloških, je pomembno, da vnesejo zadostno količino beljakovin in kalorij. Mene ne zanima, kako jih vnesejo, pomembno pa je, da jih vnesejo dovolj. Ali bodo pojedli vsak dan dva zrezka ali kilogram stročnic, je njihova stvar izbire. Pomembno pa je vedeti, da so stročnice težje prebavljive kot meso. Ko je človek bolan in je na nekem specifičnem onkološkem zdravljenju, mora določena hranila vnašati zavestno in preudarno. Če so ljudje vegetarijanci in vegani, bodo najbrž imeli večje težave s privzemom hranil, ki jih bodo zaužili, ampak dokler ne začnejo s svojim prehranskim režimom škoditi sami sebi, jim ne moremo oporekati. Poskušamo biti odprte glave, ampak pogosto se soočamo z bolniki, ki pridejo po dveh mesecih kakšne stroge presne diete k nam, v tem času shujšajo tudi do 20 kilogramov in so povsem oslabeli, skoraj nepokretni. Takrat imamo zdravniki zvezane roke. Kot onkolog bolnika v takem stanju ne moreš zdraviti. Ta človek je namreč tako zelo telesno propadel, da specifično onkološko zdravljenje najverjetneje ne bo učinkovito.
Ne samo hrana, najbrž je pomemben tudi pravilen vnos tekočin. Koliko tekočine potrebujejo bolniki v primerjavi z zdravimi ljudmi?
Načeloma drži tako za bolnike kot za zdravega človeka neki določen vnos, ta naj bi bil 10 kozarcev tekočine oziroma dva litra na dan. To pomeni vseh tekočin, vključno s kavo, mlekom, čaji, juho. Dobro pa se je izogibati pijačam z dodanim sladkorjem.
Januar 2015
