Poznate tisto – v trgovini kupite himalajsko sol, na kateri piše, da je stara več kot 2000 let, rok trajanja pa je – dve leti? Seveda takšne himalajske soli tudi po pretečenem roku ni treba takoj zavreči, kot tudi ne veliko drugih živil, ki so lahko tudi po preteku roka še vedno prav tako dobra. Nekateri sicer slepo sledijo etiketam in živila brez milosti zavržejo takoj po preteku, drugi pa jih veselo uživajo še dolgo po datumu, označenem na embalaži. Med katere sodite sami?
Avtor: K. G.
Rok uporabnosti živil
Kaj pravzaprav določa rok uporabnosti? Na spletnih straneh NIJZ zapišejo, da je to »čas, v katerem pod navedenimi skladiščnimi pogoji živilo ohrani svojo optimalno varnost in kakovost«. Ključna pri tem sta torej dva pojma: varnost in kakovost hrane.
Kar se tiče varnosti živil, na NIJZ razložijo, da mora biti varno živilo ustrezno za prehrano ljudi in ne sme biti zdravju škodljivo. Po varnosti pa je tu še pogoj same kakovosti hrane, ki jo na NIJZ delijo še na zunanjo kakovost (videz), notranjo kakovost (prehransko) oz. vsebnost hranil ter uporabno vrednost.
Rok uporabnosti določa proizvajalec živila, razlogov zanj pa je več. V ospredju je gotovo sama varnost zdravja kupca, potem je tukaj še sam okus živil, ki se sčasoma spreminja oz. izgublja, proizvajalec pa želi svojo blagovno znamko zaščititi in kupcu ponuditi živila optimalnega okusa, da bodo naslednjič spet posegli po njih. Ciniki bodo pripomnili, da je nezanemarljiv tudi vidik finančnega profita, saj marsikateri kupec pretečeno živilo raje preventivno odvrže – in krajši kot ima izdelek rok trajanja, prej ga bo kupec zavrgel, če ga ne bo použil, in nato kupil novega, kar lahko za proizvajalca pomeni dodaten profit.
Razlika med ‘uporabno najmanj do’ in ‘porabiti do’
Na embalaži lahko zasledimo oznaki ‘porabiti do’ ali pa ‘uporabno najmanj do’ – in razlika med njima je velika. Kot pravijo na NIJZ, »Porabiti do« označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo – označuje torej varnost hrane; oznaka »Uporabno najmanj do« pa označuje datum minimalne trajnosti, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost.
(1) ‘Porabiti do‘: Kot zapišejo na NIJZ, tak rok velja predvsem za hitro pokvarljiva živila, kot so sveže meso in ribe itd. Tovrstna živila, ki se hitro pokvarijo, lahko z mikrobiološkega vidika namreč veljajo za potencialno nevarna, saj se v njih mikroorganizmi hitro množijo. Pri teh živilih je ključno, da jih shranjujemo pravilno, sicer se znajo hitro pokvariti in nam jo zagosti tudi zdravstveno. Življenjsko dobo jim lahko podaljšamo, če jih zamrznemo, seveda pod pogojem, da smo pred zamrzovanjem z njimi ravnali pravilno in po navodilih proizvajalca.
(2) ‘Uporabno najmanj do‘ velja za datum minimalne trajnosti in zgovorno priča, da so živila lahko povsem varna tudi po označenem roku, toda v navedenem časovnem okvirju proizvajalec zagotavlja, da so živila optimalna. Kot pravijo na NIJZ, so lahko živila po določenem datumu še vedno varna za uporabo in ne nujno neužitna, vendar pa lahko spremenijo svoj videz, vonj in/ali okus. Rok ‘uporabno najmanj do’ pogosto najdemo na zmrznjenih, sušenih, konzerviranih ali vloženih živilih, na raznih čokoladah, oljih in podobno, še navajajo na NIJZ.
Poleg roka uporabnosti proizvajalec natančno določa tudi pogoje shranjevanja in ravnanja z izdelkom, kar je pogoj za ohranitev njegovega roka uporabnosti. NIJZ navaja denimo »Po odprtju hraniti v hladilniku« ali »Hraniti v suhem in temnem prostoru«. Seveda pa velja, da vse zapisano velja le, če je živilo skladiščeno po navodilih in je izdelek nepoškodovan.
Torej ni vsako pretečeno živilo nujno tudi pokvarjeno?
Pri številnih ljudeh je globoko zakoreninjeno prepričanje, da je naslednja postaja živila s pretečenim rokom koš za smeti – toda zdaj že vemo, da so takšna živila vseeno lahko užitna, če ste jih pravilno shranjevali (in seveda obratno, če ste hitro pokvarljivo živilo nepravilno shranjevali in ga denimo pustili več dni na sobni temperaturi, mu še tako radodaren rok trajanja ne pomaga, da se ne bi pokvarilo). Rok trajanja namreč več pove o sami svežini živila kot pa o tem, kdaj se bo pokvarilo.
Poglejmo si nekaj živil, ki jih – seveda ob predpostavki, da so pravilno hranjena – lahko uživamo dlje, kot je navedeno na embalaži.
Sveža živila
Za sveže mleko pravijo, da je ob pravilnem shranjevanju lahko dobro še vsaj 5–7 dni po pretečenem roku, pri čemer ga velja shranjevati blizu zadnje stene hladilnika in ne v vratih; enako velja tudi za jogurt, če se le njegova embalaža nevarno ne napihne in na ta način opozori, da je prišel čas slovesa. Pri sirih se bolj kot po roku trajanja orientirajte glede na vonj, okus in samo površino – razen plesnivih sirov plesen res ni zaželena gostja.
Jajca, denimo, preživijo tri do pet tednov po iztečenem roku, če pa niste prepričani o njihovi kakovosti, jih potopite v stekleno posodo, do polovice napolnjeno z vodo – če bo jajce potonilo na dno, je še vedno dobro, če pa bo plavalo tik pod površino, ga raje zavrzite.
Maslo tik pred iztekom roka lahko zamrznemo, dobro pa je vedeti, da ga je nato pametno porabiti celega.
Kruh sicer hitro postane suh, vendar to še ne pomeni, da se je pokvaril – razen, če se je na njem nabrala plesen. Če pa je le suh, ga z malce domiselnosti še vedno lahko spremenite v okusen obrok.
Preberite tudi prispevek: Živila, ki morajo biti vsak dan na našem jedilniku – ABCzdravja.si
Meso in ribe
Meso in ribe si zaslužijo prav posebno poglavje. Tu je vredno biti že bolj pazljiv – predvsem imamo v mislih sveže meso, v nasprotju s sušenimi mesninami, ki so svoja kategorija s precej daljšo življenjsko dobo. Mleto meso, denimo, zdrži v hladilniku le 2–3 dni, enako tudi ribe in morski sadeži, medtem ko bodo surova perutnina in zrezki dobri še približno 3–5 dni. Če jih termično obdelamo, jim življenje podaljšamo še za nekaj dni, pri čemer velja, da je treba perutnino obdelati v enem do dveh dneh po preteku roka, pri govedini in svinjini pa je ta rok kakšen dan ali dva daljši. Življenjsko dobo mesu podaljšamo tudi, če ga zalijemo z marinado, najbolje oljno.
Preberite tudi prispevek: Zdrava priprava živil poleti – ABCzdravja.si
Zamrznjena hrana
Če še vedno dobro meso zamrznemo, nas bo mleto meso počakalo vsaj 3–4 mesece, perutnina pa kar 12 mesecev. Ljudje uporabljajo tudi meso, ki je bilo zmrznjeno dlje; takšno meso sicer res izgubi kakovost in predvsem okus, vseeno pa ni pokvarjeno. No, vse našteto pa pozabite, če na mesu opazite plesen, čudno spremembo barve ali čuden, kiselkast vonj, če to postane sluzasto ali zelenkasto – takrat ni druge kot v smeti z njim.
Zmrznjena zelenjava lahko zdrži nekaj mesecev dlje, kot je navedeno na embalaži, morda le ne bo tako okusna zaradi procesov oksidacije.
Živila, ki jih lahko uživamo še dolgo po pretečenem roku
Med živila, kjer se rok uporabe podaljša za nekaj let, sodijo sušeni izdelki, konzervirana živila, različna olja ipd. Kosmiči bodo dobri vsaj še leto po pretečenem roku, pri čemer tudi kasneje (če jih ne napadejo plesen ali molji) niso kar slepo za v smeti, le tako fino hrustljavi ne bodo več. Sušene testenine ali riž so dobri celo do dve leti po pretečenem roku. Vloženo sadje zdrži še 12–18 mesecev po preteku uporabe, vložena zelenjava pa leto do dve več od pričakovanega. Živila v konzervah sodijo v sam vrh med rekorderje, saj zdržijo vse do celih pet let po izteku roka. In začimbe? Veliko gospodinj verjetno dobro ve, da so začimbe užitne še celo večnost po preteku, morda bodo le izgubile malce okusa.
Čokolada zdrži nekaj mesecev dlje od datuma na embalaži, pa tudi razna olja lahko uživamo še dolgo, če smo jih le pravilno shranjevali in niso postala žarka.
Potem pa je tu še nesporni zmagovalec: med! Živilo, ki so ga odkrili že v staroegipčanskih grobnicah in je bilo po vseh teh tisočletjih še vedno užitno! Če se vaš med skristalizira, ga le postavite v toplo vodo in kmalu bo spet enake teksture kot prej.
Kako vedeti, kdaj je hrana še užitna?
Vsak, ki je že kdaj preizkušal, ali je mleko še dobro, tako da je popil nekaj pokvarjenega mleka, se bo strinjal: preden hrano poskusimo, si jo v izogib nepričakovanim senzacijam rajši najprej temeljito oglejmo in jo povohajmo.
NIJZ svetuje, naj preverimo embalažo živila, ki mora biti nepoškodovana in ne sme biti spremenjena (npr. napihnjena); na živilih ne sme biti znakov (nepričakovane) plesni, ostankov žuželk ali zajedavcev, hrana pa ne sme imeti neprijetnega okusa, vonja ali strukture.
Nekaj preventivnih trikov, s katerimi živilom podaljšamo življenje:
- Korenasti zelenjavi korene ovijemo v vlažno krpo ali navlaženo papirnato brisačko.
- Zeleno solato hranimo v zaprtih posodah ali jo zavijemo v suho krpo, lahko pa jo zavijemo celo v aluminijasto folijo.
- Jajca povoskamo, če pa jih želimo zmrzniti, jih pred tem stepemo.
- Sadje hranimo na temnem prostoru v papirnati vrečki.
- Trde sire lahko hranimo v olju.
- Začimbe lahko shranimo v olje in zamrznemo.
- Konzerve shranjujmo v temnem, suhem predalu.
- Kruh zavijmo v krpo in shranimo v papirnati vrečki.
Ščepec zdrave pameti
Če se le da, načrtujmo jedilnike vnaprej in nakupujmo premišljeno, da nam hrana ne bo ostajala. Že med samim nakupom je pametno pogledati tudi na rok uporabe izdelka. Nekatere trgovske verige ponujajo živila, ki so tik pred iztekom roka, po znižani ceni in z nakupom takšnih živil ni prav nič narobe, le imejte v mislih, da jih je treba porabiti čim prej.
Vsekakor naj velja – samo zato, ker je živilu pretekel rok uporabe, si še ne zasluži gotove poti v koš za smeti, saj to ni prijazno niti naši denarnici niti okolju.
Če vidimo, da se hrana v domačem hladilniku približuje izteku roka uporabnosti, jo je najbolje zamrzniti in ji še malce podaljšati življenje. Kljub roku uporabe preverimo, ali je živilo res poteklo – in obratno, živilo pred iztekom preverimo, saj je morda ob nepravilni hrambi že pokvarjeno. S ščepcem zdrave pameti je vsako živilo boljše.
Preberite tudi prispevek: Superhrana iz naših krajev – ABCzdravja.si
ABC
A Rok uporabe se nanaša na varnost in na kakovost živil.
B Razlikujemo med oznakama ‘uporabno najmanj do’ (kakovost) in ‘porabiti do’ (varnost).
C Številna živila so tudi po pretečenem roku še vedno primerna za uporabo.
