Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Superhrana, najhrana, najživila ali superživila so izrazi, s katerimi označujemo živila, ki so predvsem hranljiva ali kako drugače koristna za zdravje in človekovo dobro počutje. Da jih lahko imenujemo superživila, morajo vsebovati različne vitaminemineralefitokemikalijeencimeesencialne aminokislineantioksidantemaščobne kisline, proteine in antioksidante ter vse snovi, ki dokazano pripomorejo k boljšemu počutju in zdravju.

Avtorica: Maja Korošak

Superživila okrepijo naš imunski sistem, dajo nam več življenjskega elana in vitalnosti, poskrbijo za več energije, zmanjšajo tveganje za nastanek kroničnih bolezni, uravnavajo telesno težo, poskrbijo za hitrejše okrevanje po bolezni ter učinkovito razstrupljajo. Nekatera superživila vsebujejo bistveno več železa kakor na primer rdeče meso in so zato odlična za zdravljenje slabokrvnosti, primerna tudi za vegetarijance ali vegane.

Ni treba na drugi konec sveta

Običajno si predstavljamo, da so superživila od daleč in da so tudi »super draga«. Vendar po superživila ni treba vedno na drug konec sveta. Dejstvo je, da jih mnogo najdemo tudi v domačem, lokalnem okolju. Verjetno ne preseneča, da mednje spadajo borovnice, česen, med in čebelji izdelki, pa tudi regrat, ajda, oves in proso. In še mnogo drugih, predvsem zelenjava. Tudi navadno jabolko, predvsem ekološko pridelano, je pravo superživilo, čeprav tega izraza zanj sploh ne uporabljamo. Med slovenska superživila sodijo tudi kislo zelje, lan, suhe slive in redkev.

Pri uživanju superživil je pomemben način, kako je bilo živilo pridelano ter pripravljeno za shranjevanje. Poglavitno je, da so živila presna (v procesu predelave niso bila segrevana pri temperaturi, ki preseže 47 °C), saj se le tako hranilne snovi in encimi v živilih ohranijo. Nekateri opozarjajo na to, da tudi superživila, če imajo dolgo transportno pot do naših krožnikov, izgubijo svoje »super« lastnosti. Zato je s ščepcem zdrave pameti včasih bolje poseči po domačih, lokalnih pridelkih, kakor po tistih iz eksotičnih dežel s še tako zvenečimi imeni. Superživila razvrščamo v nekaj skupin živil, poglejmo jih podrobneje.

Superživila, bogata s klorofilom

V to kategorijo štejemo različne alge in mlade žitne bilke. Sem seveda spada tudi vsa zelenolistnata zelenjava, pa tudi izdelki iz konoplje, saj vsebujejo klorofil. Živila v tej skupini imajo torej veliko klorofila, poleg tega so tudi bogat vir različnih hranilnih snovi in snovi, ki pospešujejo prebavo. Živila, ki vsebujejo klorofil, ugodno vplivajo na tvorbo eritrocitov.

Poudarimo spirulino, saj velja za eno z beljakovinami najbogatejših živil, kar jih poznamo. Vsebuje 70 odstotkov beljakovin in to je neprimerno več, kot jih vsebuje rdeče meso (25 odstotkov). Spirulina pomaga uravnavati sladkor v krvi, zato je zelo priporočljiva hrana za diabetike. Modro-zelena alga sodi med hranila, izjemno bogata z beta karotenom in vitaminom B. Izboljšuje spomin, krepi možgane in utrjuje imunski sistem. Imunskemu sistemu pomaga tudi chlorella, ki se poleg tega ponaša tudi kot sredstvo za zniževanje holesterola in proti preprečevanju nastanka krvnih strdkov.

Zdravo zeleno superhrano, kaljena žita, lahko pridelamo kar doma iz pšeničnih ali ječmenovih semen. Ječmenova trava ima enajstkrat več kalcija kot kravje mleko, poleg tega pa je izjemno bogata z železom, vitaminom C in bioflavonoidi. Deluje antivirusno in nevtralizira težke kovine v krvi. Pšenična trava je odličen alkalizator. Pomaga pri slabokrvnosti, normalizira ščitnico in spodbuja presnovo. Surova špinača, regratohrovt, vodna kreša in zelena solata izboljšujejo krvno sliko, poživljajo možgane, krepijo imunski sistem in čistijo ledvice.

Sadje, oreščki in semena

Oreščki in semena so superživila, bogata s številnimi mineralnimi snovmi, kakovostnimi maščobami in rastlinskimi beljakovinami. Poleg tega se lahko pohvalijo tudi s kopico antioksidantov, ki uničujejo proste radikale ter tako preprečujejo številne bolezni. Tako na primer orehi blagodejno vplivajo na naš srčno-žilni sistem. Uživanje dovolj sadja in oreščkov pospešuje metabolizem in pomaga v boju proti staranju. Sadje vsebuje veliko prehranskih vlaknin in tako poskrbi tudi za boljšo prebavo.

Med sadno superhrano so priljubljene goji jagode. Sadež, ki sicer raste v Mongoliji in Tibetu, je bogat vir vitaminov C (vsebuje ga kar petstokrat več kot pomaranča), A, B1, B2, B6 in E. Goji jagode poleg tega vsebujejo tudi številne aminokisline in sledi mineralov. Še eno superživilo iz te skupine je maca. Ta povečuje vzdržljivost, izboljšuje imunski sistem in poskrbi za boljše razpoloženje. Jagode acai naj bi upočasnjevale staranje, saj so eden najmočnejših antioksidantov. Zelo veliko antioksidantov je tudi v surovih kakavovih zrnih, ki so poleg tega tudi bogat vir magnezija in železa. Noni, sadež iz Polinezije, deluje protibakterijsko, zato pomaga pri prehladu in gripi, poleg tega naj bi preprečeval nastajanje tumorjev, lajša bolečine, poskrbi za lepšo kožo, blaži prebavne motnje in lajša glavobol. Bi ga lahko primerjali s česnom?

Čebelji izdelki

Čebelji med, ki je nepredelan, ima na naše telo številne koristne učinke. Med vsebuje aktivne encime in druge sestavine, ki varujejo naše telo. Med superživila uvrščamo še cvetni prah in matični mleček. Ta je zelo bogat z vitaminom B5 in izboljšuje delovanje imunskega sistema. Cvetni prah vsebuje veliko beljakovin in je zelo koristen dodatek v prehrani športnikov in tistih, ki okrevajo po bolezni. Uživanje cvetnega prahu pomaga zdraviti alergije, še posebej seneni nahod. Propolis, kot vemo, krepi imunski sistem in varuje pred bakterijami.

Morske alge

Tudi morske alge so zelo bogate z minerali, predvsem z jodom in selenom. Poleg tega so tudi edini rastlinski vir dolgoverižnih maščobnih kislin omega 3. Uravnavajo delovanje ščitnice in tako vplivajo na celotno presnovo. Morske alge zdravijo slabokrvnost. Nekatere vrste vsebujejo tudi do desetkrat več kalcija kot mleko. Telo ščitijo pred škodljivimi učinki težkih kovin in sevanjem. Najbolj znane so nori alge, ki so sestavina sušija, sicer pa so priljubljene tudi wakame, kombu, dulse in arame.

Gobe

Iz vrst gob med superhrano uvrščamo šitake in rejši. Prve vsebujejo veliko vitamina D, kalcija, fosforja in aminokislin. Uživanje šitak spodbuja imunski sistem in tako pomaga v boju proti virusom in bakterijam. Po nekaterih raziskavah šitake preprečujejo rast tumorjev in razvoj raka. Rejši gobe preprečujejo glavobol, utrjujejo imunski sistem (uspešne so celo v boju s hepatitisom), blažijo bolezni prebavil (tudi pri rani na želodcu). Poleg tega uravnavajo sladkor v telesu. Nekateri jih priporočajo za uživanje ob kemoterapiji.

Zelišča, začimbe in drugo

Zelišča in začimbe so izredno bogati z rastlinskimi hranilnimi snovmi, antioksidanti in eteričnimi olji. Priporoča se uživanje aloe vere, ehinaceje, ameriškega slamnika, ginsenga in podobno. Med superhrano uvrščajo tudi navadno koprivo. Uživanje koprive je odličen pripomoček pri hujšanju. Pospešuje nastanek sluzi v debelem črevesju, ki pomaga iz telesa odplakniti odpadne snovi.

Ob razmišljanju o superhrani ne smemo pozabiti na ribe. So bogat vir beljakovin, vitaminov in mineralov. S snovmi, kot je holin, spodbujajo delovanje možganov. Z maščobnimi kislinami omega 3 pomagajo preprečevati nastanek bolezni srca in ožilja. So zelo dobrodošla superhrana na jedilniku tistih, ki trpijo za hormonskimi težavami, saj uravnavajo delovanje hormonov.

In še dobri stari česen. Česen je superhrana zaradi svojega antibakterijskega delovanja. Vsebuje več kot 180 aktivnih učinkovin, ki pomagajo preprečevati bolezni. Česen deluje protivnetno, protiglivično in protibakterijsko.