Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V jesenskem času, zlasti v prehodu med poletjem ter kasneje na zimo, je naš imunski sistem pred prizkušnjo, saj je še dodatno obremenjen. Še posebej, ko se dnevi krajšajo ter postaja hladneje in telo začne izločati tudi stresne hormone. Od stanja imunskega sistema je precej odvisno, ali bomo zboleli ob določeni okužbi in kako hudo bomo zboleli. Preberite nekaj splošnih nasvetov, ki jih sicer vsi prav dobro poznamo, a nam v vsakdanji naglici tako radi uidejo iz misli:

 

  • Uživajmo veliko sezonske sveže zelenjave in sadja ter neoluščenih žit bio- ekološke predelave. Ne pozabimo na zdrave ogljikove hidrate in ustrezne beljakovine ter maščobe.
  • Spomladi uživajmo spomladanska, poleti poletna, jeseni pa le tista živila, ki dozorijo jeseni.
  • Pijmo dovolj tekočine, vsak dan popijmo skodelico zeliščnega čaja.
  • Pozitivno se spopadajmo s stresom. Poiščimo si novo razvedrilo, poskusimo kaj novega. Podajmo se na izlet v neznano.
  • Pojdimo dovolj zgodaj v posteljo, da ulovimo nekaj uric spanja še pred polnočjo, ki nam zagotavljajo spočito telo in um.
  • Gibajmo se vsak dan, pa čeprav se bomo sprehodili le po stopnicah ali bomo nabirali gobe in kostanj. Tudi deževen in meglen dan je lahko zanimiv.
  • Uživajmo v druženju s prijatelji in nam najbljižjimi.
  • Ob slabšem počutju, še posebej pa ob povečanih obremenitvah, ob kroničnih boleznih in med okrevanjem po okužbah si pomagajmo z vitaminsko-mineralnimi dodatki (vitamini A, C, E, B1, B3, B6, B12, minerali).

Avtor: K. Novak

 

Ali so zdravila, ki so na voljo brez recepta, bolj varna kot tista na recept?

Brez recepta se smejo izdajati samo tista zdravila, za katera je tako določila Agencija za zdravila in medicinske pripomočke Republike Slovenije ob izdaji dovoljenja za promet z zdravilom. Zdravila, ki se lahko izdajajo brez recepta, glede na mesto izdajanja delimo na zdravila, ki se izdajajo v lekarnah, in zdravila, ki se izdajajo v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Brez recepta so na voljo tista zdravila, ki vsebujejo zdravilne učinkovine z malo stranskimi učinki ter ne povzročajo zasvojenosti. Praviloma so zdravila brez recepta varnejša od tistih na recept. Vedno pa moramo pazljivo prebrati navodilo. Pravilno odmerjanje zdravila je zelo pomembno. Zdravilo, ki je v predpisanem odmerku zdravilno, je lahko v prevelikih odmerkih ali ob predolgi uporabi škodljivo. V navodilu je natančno opisano pravilno odmerjanje zdravila, pa tudi, koliko časa ga lahko uporabljamo brez zdravniškega nasveta. Če se med samozdravljenjem zdravstveno stanje ne izboljšuje oziroma se celo slabša, je treba čim prej obiskati zdravnika. Še posebej previdne naj bodo nosečnice in doječe matere, ki naj ne jemljejo zdravil za samozdravljenje brez zdravniškega nasveta. Prav tako dojenčkom in mlajšim otrokom nikoli ne dajemo zdravil po lastni presoji, temveč vedno prepustimo zdravljenje zdravniku.

 

Zdravniku vedno povejte, katera zdravila brez recepta uporabljate. Kadar vam zdravnik predpiše zdravilo na recept, mora vedeti, ali sočasno uporabljate tudi kako zdravilo brez recepta. Kombinacije določenih zdravil so lahko škodljive, medtem ko se delovanje drugih zdravil lepo dopolnjuje.

 

Bodite posebej pozorni, ko jemljete vitamin C:

  • antikoagulanti (varfarin, heparin) – veliki odmerki vitamina C lahko preprečijo absorpcijo antikoagulantov in s tem zmanjšajo njihovo delovanje;
  • oralni kontraceptivi (tisti z visokimi odmerki estrogenov) znižajo količino vitamina C v krvi;
  • dodatki železa – koristno je sočasno jemanje vitamina C, ker se poveča absorpcija železa.

 

Priporočen dnevni odmerek

(am. RDA – Recommended Dietary Allowance) je povprečna količina posameznega življenjsko pomembnega hranila, ki glede na trenutno veljavne znanstvene podatke zadošča potrebam praktično vseh zdravih oseb, seveda ob predpostavki, da je vnos vseh drugih hranil zadovoljiv. RDA temelji na preprečevanju znakov pomanjkanja posameznega hranila (preventiva deficitarnih bolezni) in za zdaj še ne upošteva terapevtskih odmerkov. Priporočeni dnevni odmerki se značilno razlikujejo od države do države. Ob zvečanih potrebah po vitaminih in mineralih je dnevni vnos lahko večji od RDA, vendar po priporočilu naj ne bi presegal petkratne vrednosti RDA.

 

Koža jeseni

Po poletni izpostavljenosti kože sončnim žarkom sledi običajna nega kože. Nega, kakršne smo vajeni, pa čeprav normalna koža, ki se obnavlja sama, običajno ne potrebuje posebne nege. Če je koža zelo suha, je ne smemo še dodatno izsuševati z izpostavljanjem vetru ter z uporabo mil, deodorantov, kemikalij in čistil, ki s kože v tankih plasteh odstranjujejo celice maščobne pregrade. Po vsakem umivanju moramo kožo obrisati in jo namazati s kremo, da nadomestimo tisto, kar v koži manjka. Sezamovo, mandljevo olje in čebelji vosek naredijo na koži zaščitni film, pri tem pa ne ovirajo njenega dihanja. Pri obnovi in negi občutljive kože pomaga tudi gel z izvlečki aloje vere. Prožnost kože lahko izboljšamo tudi z oljem črnega trna.

 

Kako menopavza vpliva na srce?

Bolezni srca in ožilja so v Evropi še vedno eden glavnih vzrokov smrti med ženskami in prednjačijo celo pred vsemi vrstami raka. Do menopavze je krvožilni sistem zaščiten s pozitivnim vplivom ženskih spolnih hormonov. Po menopavzi naravne zaščite ni več. Pogosto se zvečajo vrednosti holesterola in maščob v krvi, pospešeno se razvija ateroskleroza. Nekaj let po menopavzi se pogostost pojavljanja infarktov pri ženskah približa številu pri moških.

 

Kaj lahko ženska stori za svoje zdravje?

Pojavljanje duševnih in telesnih težav v klimakteriju je odvisno od sposobnosti organizma, da uravnava spremenjeno hormonsko stanje. Obdobje klimakterija je tudi priložnost, da se ženska sooči sama s seboj in premisli, kaj je v življenju že dosegla in kaj še želi doživeti. Modro je, da poskrbi za ohranjanje svojega zdravja, da bo lahko polno izkoristila vse priložnosti, ki jih prinaša druga polovica življenja – začenši z njeno »pomladjo«, menopavzo.

Pri tem pomaga:

  • dovolj spanja – nočni počitek naj traja vsaj 7–8 ur;
  • opustitev kajenja – kajenje zmanjšuje delovanje žlez, ki izločajo spolne hormone, in pospešuje razgradnjo spolnih hormonov;
  • omejeno uživanje enostavnih ogljikovih hidratov (sladkorja, bele moke, …), alkohola in kofeina, saj kofein pripomore k izplavljanju kalcija iz kosti;
  • uravnotežena prehrana z obilico zelenjave in sadja ter polnovrednih živil;
  • uživanje živil, ki vsebujejo rastlinske estrogene (fitoestrogene) torej soja in sojini izdelki, lan, oreščki, ovseni kosmiči, pšenica, jabolka;
  • uživanje zadostne količine vitaminov in mineralov, predvsem antioksidantov (vitamin C, vitamin E, selen), vitaminov skupine B, vitamina A, kalcija, magnezija, cinka – ženska jih dobi z ustrezno prehrano ali z vitaminskimi dodatki;
  • redna telesna dejavnost z obremenitvijo (hoja, kolesarjenje, vadba z utežmi) naj bo prilagojena sposobnostim, obremenitev počasi povečujemo do redne telesne dejavnosti najmanj trikrat na teden po 30 minut ali dvakrat na teden po 40 minut;
  • spodbudno okolje, saj družba naklonjenih ljudi ugodno vpliva na imunski sistem;
  • metode notranjega umirjanja: joga, meditacija, avtogeni trening, dihanje.

 

Oktober, 2008

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja