Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Koencim Q10 je v zadnjem času deležen precejšnje medijske pozornosti tako doma kot tudi po svetu. Ob vseh reklamnih sporočilih, ki smo jih deležni iz dneva v dan, se upravičeno sprašujemo, če je vse to, kar znanstveniki trdijo, res tako dobro in zdravo za nas.

Po odgovor smo šli kar v osrčje naše raziskovalne ustanove, v Laboratorij za prehrambeno kemijo na Kemijski inštitut v Ljubljani, kjer smo iz prve roke – pri dr. Mirku Prošku in dr. Janku Žmitku dobili precej zanimivih odgovorov na vprašanja, ki mučijo navadne smrtnike.  Na inštitutu se skupina raziskovalcev ukvarja s to problematiko in je pripravila in patentirala vodotopno obliko koencima Q10, ki ga že lahko najdemo v nekaterih prehrambenih izdelkih (npr. v mleku, kefirju, jogurtih in sadnem nektarju) oz. prehranskih dopolnilih (npr. šumečih tabletah, neželatinskih kapsulah in sirupih), dostopnih na slovenskem in tujih trgih.

Avtor: Saša Vrbančič

 

Koencim Q10 je za življenje izjemno pomemben, saj v organizmih vseh živih bitij opravlja ključno vlogo pri tvorbi energije, deluje kot antioksidant, stabilizira celične membrane in je pomeben prenašalec signalov v celicah. V vsaki celici vseh živih bitij nastaja od rojstva do smrti. Če ga opredelimo kemijsko, je sestavljen iz kinonskega obroča in razmeroma dolge verige oziroma nekakšnega repa. Ta je sestavljen iz 10 izoprenskih enot, ki povzročajo, da je koencim Q10 netopen v vodi in topen v maščobah. Koencim Q10 je dobil svoje ime iz črke Q, ki je prva črka angleške besede za kinon (Quinone), in številke 10, ki pomeni deset izoprenskih enot v verigi. Veriga je v različnih živih bitjih dolga od 6 do 10 izoprenskih enot, vendar v višje razvitih organizmih prevladujejo daljše verige (z več izoprenskimi enotami), v nižjih pa krajše. Tako npr. bakterije vsebujejo koencim Q6, miši Q9, človek Q10. Zaradi svoje kemijske strukture je koencim topen v maščobah.

 

Organizem sam sintetizira potreben koencim Q10, vendar ta sposobnost s starostjo peša, tako da človek po 50. letu tvori v tkivih 20–60 % manj koencima Q10 kot dvajsetletnik. Do dodatnega pomanjkanja pride tudi pri jemanju nekaterih zdravil (npr. za zniževanje ravni holesterola v krvi) in pri nekaterih boleznih. To pomanjkanje je potrebno nadomestiti z zunanjimi viri, npr. s hrano, s katero pa lahko, če ni obogatena s tem koencimom, nadomestimo le nekaj miligramov, kar pa že pri malo starejših ne zadostuje. Pomanjkanju pripisujejo v veliki meri razvoj s starostjo pogojenih bolezni. Številne klinične študije, ki so jih izvedli širom po svetu, kažejo pozitiven učinek dodatnega vnosa koencima Q10. In ker hrana, če ni obogatena s koencimom Q10, ne zagotavlja zadostnih količin tega koencima, so se močno uveljavila prehranska dopolnila, ki ga vsebujejo.

 

V hrani ga najdemo največ v mesu, predvsem v migrirajočih ribah, govedini in svinjini ter v organih, ki imajo večje energetske potrebe: v srcu, ledvicah, jetrih. Bistveno manj ga najdemo  v rastlinskih oljih (največ v sojinem in repičnem olju), še manj v mlečnih izdelkih. Od hrane rastlinskega izvora ga je še največ v oreščkih, manj v soji, brokoliju in špinači, ostala zelenjava in sadje ga vsebuje skoraj zanemarljive količine.

 

Pomemben antioksidant

Koencim Q10 je pomemben tudi kot antioksidant, saj varuje celice pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Njegov antioksidativni značaj so odkrili že pred 40 leti in je bil kasneje proučevan in vitro in in vivo. Poleg njegovega antioksidativnega delovanja deluje tudi kot regenerator drugih antioksidantov. Njegova posebnost med antioksidanti je, da nastaja prav tam, kjer se med pretvorbo hrane v celično energijo tvorijo prosti kisikovi radikali. Tako deluje prav na mestu, kjer ti radikali nastajajo, kar pomembno vpliva na njegovo učinkovitost.

Znano je, da koencim Q10 prehaja iz prebavnega trakta v kri v obliki mastnih kapljic, ki jih kri odnese v jetra. V jetrih se nato veže na lipoproteine nizke gostote (LDL) in se tako prenaša po telesu. Na lipoproteine je vezan skupaj z maščobami in s holesterolom, kjer jih ščiti pred oksidacijo, kar naj bi teoretično lahko zmanjšalo možnost tveganja nastanka ateroskleroze.  Pri tej funkciji bi naj imel največjo vlogo ravno koencim, ki smo ga zaužili s hrano.

Po besedah dr. Proška je današnje pretirano izogibanje hrani, ki je bogata z maščobami in s holesterolom, precej neutemeljeno. Potrebna je samo prisotnost koencima Q10, ki njihove negativne vplive (oksidacijske produkte) nevtralizira.

 

Številni pozitivni učinki

Še bolj pomembno kot antioksidativno delovanje je njegova vloga pri tvorbi celične energije, ki je pravzaprav temelj delovanja celice oz. živih bitij. Njegova količina v celicah zato bistveno vpliva na vitalnost in odpornost. Od tu mnogi pozitivni učinki na zdravje in vitalnost. Koncentracije koencima Q10 so npr. v plazmi bolnikov z napredovanimi srčnimi težavami znižane. Raziskave kažejo, da uživanje koencima izboljša delovanje srca in tudi splošno zdravstveno stanje. Pozitivno vpliva tudi pri nevroloških procesih, kot so Alzheimerjeva, Parkinsonova in Huntingtonova bolezen. Velik učinek ima tudi pri številnih mitohondrijskih boleznih, npr. ataksijah. Pomaga tudi pri nekaterih vrstah napredovanih dednih bolezni. Pri bolnikih z migreno je bilo ugotovljeno preventivno delovanje pred migrenskimi napadi. Na vseh teh področjih potekajo še dodatna testiranja.

 

Kot dodatek hrani in prehransko dopolnilo

Na tržišču ga najdemo kot prehransko dopolnilo, lahko tudi kot zdravilo, večinoma v obliki mehkih želatinskih kapsul, v kateri je koencim Q10 raztopljen v olju. V Laboratoriju za prehrambeno kemijo na Kemijskem inštitutu pa so se med prvimi na svetu zavedli pomena priprave vodotopne oblike koencima Q10, ki bi omogočila dodajanje zadostnih količin tega koencima prehrambenim izdelkom na vodni osnovi (torej z manj maščob), pa tudi razvoj prehranskih dopolnil na vodni osnovi. Po mnogih letih raziskav jim je uspelo pripraviti stabilen in vodotopen koencim Q10. Tako ga na tržišču v mnogih državah najdemo v nekaterih prehrambenih izdelkih, npr. v sokovih, mleku, jogurtu, čokoladi ter v prehranskih dopolnilih, kot so sirupi in šumeče tablete. V zadnjih letih je prodaja tovrstnih izdelkov precej narasla, saj je zauživanje koencima Q10 v hrani najbolj naraven način nadomeščanja primanjkljaja v organizmu. Študije so pokazale, da vodotopna oblika, ki je v teh izdelkih, bistveno bolje prehaja v kri, kar pomeni, da je biorazpoložljivost in s tem učinkovitost te oblike bistveno večja od nevodotopnega koencima Q10 v običajnih mehkih želatinskih kapsulah.

 

Varnost jemanja

Dosedanje obsežne raziskave niso pokazale nobenih škodljivih stranskih učinkov, celo  nasprotno. Posamezniki imamo različne potrebe po tem koencimu, odvisno od starosti, načina življenja, zdravstvenega stanja ipd. Zato je razpon količin koencima Q10, ki naj bi ga dnevno zaužili, velik – 10–50 mg za zdrave ljudi, pa do nekaj sto mg pri različnih bolezenskih stanjih, v nekaterih primerih (npr. pri raku) celo nad 1.000 mg. Posameznik se mora sam odločiti in na sebi preizkusiti delovanje tega koencima. Pri velikih odmerkih bodo stranski učinki vidni predvsem v denarnici, saj so preparati s Q10 kar dragi.

 

Julij, 2008

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja