Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Dnevno je potrebno zaužiti določeno količino tekočine. Če je je premalo, ni dobro, prav tako ne smemo pretiravati. Z vodo se namreč lahko celo zastrupimo ali pa po drugi strani dehidriramo. Kolikšna je prava mera, smo povprašali Katjo Hafner, dr. med., ki nas med drugim spomni tudi na to, da smo lahko v Sloveniji še vedno hvaležni, ker imamo dobro vodo iz pipe.

Avtorica: Katja Štucin

Koliko tekočine dnevno mora v splošnem zaužiti odrasel človek in koliko jo priporočate otroku?

Neko splošno priporočilo je od 2 do 3 litre vode na dan, vendar je to ‘pravilo’ treba prilagoditi posameznikom. V vročih dneh ali ko smo zelo športno aktivni, je seveda treba spiti ustrezno več. Prav tako naj opozorim, da starejši ljudje zelo pozno zaznajo svojo žejo, zato morajo biti na pitje toliko pozornejši oziroma toliko bolj misliti na to, da pijejo dovolj. Glede otrok težko dam številko, saj je razlika med eno- ali 12-letnikom velika, pomembno pa je, da ima otrok vodo vedno na razpolago (npr. na izletih). Načeloma otroci žejo dobro čutijo in hitro prosijo za tekočino, v zelo vročih dneh pa ne škoduje, če jim jo tudi ponujamo. Seveda velja, da naj sladkih pijač otroci (prav tako pa tudi odrasli) ne bi pili prav pogosto, pijejo naj vodo ali nesladkan čaj.

Velikokrat slišimo, da je treba spiti vsaj tri litre tekočine na dan, vendar mnogi pozabljajo, da se ta nahaja tudi v hrani. Tako pravzaprav lahko pride tudi do težav zaradi prevelike količine zaužite tekočine. Kaj se lahko zgodi?

Načeloma pri zdravem organizmu do tega ne pride, razen če bi res zelo pretiravali, saj imajo naša telesa dobre mehanizme za ohranjanje ravnovesja in ustrezno poskrbijo za izločanje vode. Poznamo tudi psihiatrične primere, ko ljudje popijejo 10 litrov dnevno, pa to telo prenese. Drugače pa je seveda pri bolnem telesu, predvsem pri srčnih težavah, ko srce ne more črpati vse te tekočine in ta začne zastajati v telesu, predvsem v nogah in v pljučih, kjer lahko povzroči težave z dihanjem. Prav tako je potrebna previdnost pri določenih boleznih ledvic. V določenih primerih pri zaužitju velikih tekočin lahko pride tudi do tako imenovanih elektrolitskih motenj, ko se porušijo elektroliti (npr. kalij, natrij) v telesu, kar lahko privede do motenj ritma srca. Če ste zdravi in popijete od 2 do 3 litre vode na dan, v vročih dneh lahko tudi več, in zraven normalno jeste, je skrb odveč.

Poznam primer, ko je posameznik zaradi porušenih elektrolitov zaradi prevelike količine zaužite vode padel v stanje nezavedanja za več ur. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga po številnih večurnih preiskavah s pomočjo dovajanja elektrolitov vendarle ponovno spravili k popolni zavesti. Kakšna naj bi bila smrtna količina popite vode?

Kot rečeno, pri zdravem organizmu težko opredelimo točno številko oziroma je ta visoka. Pri omenjenem primeru je najverjetneje šlo za veliko izgubo vode s potenjem pri telesni aktivnosti, ko se ne izloča le voda, ampak tudi elektroliti. V takih primerih je potrebno tekočino nadomeščati z izotoničnimi napitki, da nadomestimo tudi izgubljene soli, itd. Če pa nadomeščamo samo vodo, pride do porušenja elektrolitskega ravnovesja, kar opisujete vi.

Je pa količina odvisna tudi od posameznika, kajne? Nekaterim je namreč težko spiti majhen kozarček vode, spet drugim ni zadosti pol litra naenkrat. Kako lahko vsak zase predpiše ravno pravo mero?

Kdor že vse življenje malo pije ali obratno, se seveda težko prisili v neko veliko spremembo. Vprašanje pa je tudi, ali je to sploh smiselno. Vsak se odloča zase, najbrž pa ne škodi, če imamo malo v mislih priporočila, predvsem v vročini in pri telesni aktivnosti.

Je kakšno pravilo, koliko več tekočine je treba zaužiti pri intenzivnejših telesnih aktivnostih?

Ne, velja pa, da je pri intenzivnejši dolgotrajni aktivnosti potrebno zaužiti izotonične napitke, ki vsebujejo elektrolite. Velja za večurne aktivnosti, ne za denimo rekreativen enourni tek ali sprehod.

Kako pomembno je pravilno zaužitje tekočine? Se to kot pri hrani glasi večkrat po malo?

Seveda ni priporočljivo, da bi samo dvakrat na dan spili po en liter vode, ni pa potrebno, da si tekočino doziramo natančno po urah ali podobno. Tudi če nekaj ur pozabimo piti, lahko nato denimo spijemo pol litra, če smo seveda zdravi.

Zaradi dehidracije lahko pride do glavobola, kakšne težave še povzroča?

Tako je, glavobol, pogosto znižan krvni tlak in posledično vrtoglavice in omotičnost so težave, ki jih lahko doživimo zaradi dehidracije. Imamo pa tudi suha usta in suho kožo. Urin postane temen. Če bi brez vode vztrajali dolgo, bi s tem tudi ogrozili delovanje ledvic, v skrajnih primerih pride še do mišičnih krčev, bruhanja, motenj vida in podobno. Starejši ljudje so pogosto tudi zaprti, ker v blatu preprosto ni dovolj vode. Majhni otroci – to včasih vidimo pri hudih driskah in bruhanju – postanejo apatični, zaspani in slabo odzivni na dražljaje.

Če smo na vetru, ne občutimo žeje, vendar seveda lahko dehidriramo. Kako vemo, da smo dehidrirani?

Najpogosteje nas lahko na dehidriranost opomni to, ko ugotovimo, da že nekaj ur nismo urinirali, kasneje pa tudi vse zgoraj našteto.

Predvsem športniki, ki denimo prikolesarijo na vrh hriba, si privoščijo pivo, češ da so izjemno žejni. Pivo oziroma alkohol pa ni najboljši za hidracijo, kajne?

Pivo sicer nekateri priporočajo, ker ima ugodno elektrolitsko sestavo, podobno kot kri, tako da športnikom pomaga nadomestiti s potenjem izgubljene elektrolite, vendar pa je vsak alkohol diuretik, torej poveča izločanje urina in s tem dodatno izgubljanje vode.

S čim še izgubljamo vodo?

Z dihanjem jo izgubljamo zelo veliko. Spomnite se recimo, kako vlažen zrak je lahko zjutraj v sobi, če v njej spi več ljudi. Sicer pa jo izgubljamo še s potenjem, pa tudi z blatom.

Kaj so diuretiki? V kakšnih primerih jih zdravniki predpišete?

Diuretiki so zdravila, ki povečajo izločanje vode prek ledvic. Zdravniki jih predpišemo, kadar je treba pomagati telesu odvajati vodo, največkrat pri srčnem popuščanju, ko voda ostaja v telesu. Sicer pa tudi v različnih drugih primerih, ko je denimo v telesu presežek določenih elektrolitov ali podobno.

Za konec še enkrat več izpostaviva, kakšna pijača je za človeka najbolj priporočljiva in morda dodava še kakšen trik, ki nas spomni, da moramo malce popiti?

Odgovor je zagotovo – voda. Trik pa morda ta, da imamo vedno pri sebi, v torbici, avtu, službi, itd., steklenico z vodo. Vsekakor ni potrebno, da je ta kupljena, saj imamo pri nas kakovostno vodo! Torej bo najboljše, če si jo dotakamo kar iz pipe. Nimajo namreč povsod te sreče, da je voda iz pipe varna in dobra.

Ne spreglejte

Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi še druge organe. Kaže se z
Preberi več
Luskavica ali psoriaza je kronično imunsko pogojena vnetna bolezen, ki je obenem tudi najpogostejša kožna bolezen, pojavi se pri 2
Preberi več
depresija in neenakost
Na konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija ob strokovni podpori
Preberi več
kolateralni rak
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak (rektum – danka, kolon – črevo) je eden najpogostejših rakov, posebno pri
Preberi več
Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno
Preberi več
ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več