Domov » Hrana » Resnica o sadju: kaj, če ga preprosto ne marate?

Resnica o sadju: kaj, če ga preprosto ne marate?

Čas branja: 8 min

Resnica o sadju: kaj, če ga preprosto ne marate?

Zadnjič mi je prijateljica rekla, da res ne mara sadja. Morda včasih pozimi poje kakšno mandarino, v gozdu odtrga nekaj borovnic, potem pa se že zaključi. Za oboževalko sadja, kakršna sem sama, je to nekaj povsem nerazumljivega. Ampak ko sem malo spraševala naokrog, sem našla kar nekaj posameznikov in posameznic, ki niso prav veliki ljubitelji sadja. Pa vendar je pomembno za ohranjanje zdravja. Kaj lahko naredijo?

Pred boleznimi se lahko zavarujemo tudi z uravnoteženo prehrano, seveda ob siceršnjem zdravem življenjskem slogu, ki vključuje dovolj telesne dejavnosti na eni in pravo mero spanca na drugi strani.

Vedno znova nam ponavljajo, da je sadje – po navadi mu ob bok postavijo še zelenjavo – nepogrešljiv gradnik uravnotežene mešane prehrane. Kaj pa, če sadja res ne maramo? Najbrž se je dobro vprašati, zakaj je tako. Smo poskusili različne vrste sadja? Res ne maramo vsega, kar sodi v to skupino? Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, je znan slovenski pregovor. Pa smo res poskusili ugrizniti v sočno, zrelo, domače jabolko ali se samo spomnimo, da nam nekje v otroštvu okus ni bil všeč. Okus se zagotovo spreminja, zato velja poskusiti še enkrat. In še enkrat … Pravijo, da vsaj petkrat.

Če vas jabolko ne prepriča, si privoščite drugo lokalno sadje, ki je polno okusa. Pojdite na najbližjo kmetijo, ki ponuja tovrstne dobrote, in si privoščite najboljše domače primerke. Čudovite barvite maline, sočne rdeče jagode, zrele sladke marelice, kaki, ki se je dovolj dolgo medil … Morda boste vendarle spremenili mnenje. Pri nas je izbire dovolj.

Ponudba svežega sadja v Sloveniji

lokalno sadje, sveže sadje v sloveniji, domače sadje

Pred kratkim sem pripravljala članek, pri katerem mi je pomagal Boštjan Godec, univ. dipl. inž. agr., s Kmetijskega inštituta Slovenije z Oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki je lepo pojasnil, da se ponudba svežega, pri nas pridelanega sadja običajno začne v začetku maja s prvimi sočnimi jagodami.

Sledijo najbolj zgodnje češnje ter drugo koščičasto sadje, kot so marelice, breskve in nektarine. Sočasno z njimi zori večina jagodičja. Kmalu zatem dozorijo prve hruške in slive, v začetku avgusta pa lahko že zagrizemo v prva jabolka. Večina zimskih hrušk in jabolk dozori septembra, predvsem slednje so naš najprimernejši sadež za daljše skladiščenje. Nekatere pozne zimske sorte jabolk lahko ob dobrem skladiščenju zdržijo do ponudbe najzgodnejših poletnih jablanovih sort naslednje sezone. V začetku novembra dozorita kivi in kaki, vendar je za njuno uživanje večinoma potrebna predhodna umeditev.

Preberite tudi prispevek: Ekološko sadje in sadni izdelki

Eksotično sadje

Saj veste, kaj pravijo, domače je najboljše! Sadje, ki prihaja od daleč, je lahko zares brez okusa, saj ga poberejo še nezrelega, da uspe zdržati dolgo pot do nas in ohrani dokaj lep videz. Tak primerek ne bo ravno dober način spreminjanja mnenja. Lahko pa – seveda – tudi pri nas že dobimo eksotično sadje, ki je obrano zrelo in polno okusa, samo treba je znati poiskati. Zato bomo lahko ugriznili v zares okusen mango ali pa pojedli pitajo, ki bo razveselila naše brbončice ali zrel, dišeč ananas ali … Včasih tudi eksotično prija.

Začne se že pred rojstvom

Ste se kdaj vprašali, zakaj česa ne marate? Tega niso marali niti vaši starši? Morda sovrstniki? Vas ta hrana spomni na neželen dogodek? Nič od tega? Preprosto vam ni všeč okus, kajne?

Verjeli ali ne, ampak z okusom se srečamo že pred rojstvom preko plodovnice in kasneje v materinem mleku. Tako lahko mama oziroma nosečnica že z izborom lastne hrane vpliva na razvoj prehranskih preferenc potomca. Sčasoma ta sicer postane še dodatno občutljiv na vonj, teksturo in videz. Vse to vpliva na izbor hrane. In ravno kakšen kisel sadež ni najbolj priljubljen pri otroku. Ljudem je že v samem začetku najbolj všeč sladko. Pa vendar smo lahko starši dovolj inovativni (drugače narezano sadje, združevanje v sadne kupe, nabodala, čežane …) in ga vključujemo v posamezne jedi ter jih damo otroku na nevsiljiv način pokušati, kot že rečeno: več kot petkrat ali celo do osemkrat. Najverjetneje bo potem okus osvojil in mu bo postal dober.

Nikakor ne smemo obupati po nekajkratnem poskusu, saj se vztrajnost na dolgi rok poplača. Seveda pa ne smemo otrok strašiti v slogu, če ne boš pojedel tega jabolka, boš zbolel in podobno. Pomembno je, da otrok zgradi pozitiven odnos do hrane, tudi do sadja in zelenjave. Mi pa pri tem bodimo dober zgled.

Vpliv številnih dejavnikov

Kako priljubiti sadje in zelenjavo otrokom, ugotavljata Vida Turk, univ. dipl. inž. živ. tehnol., spec. klin. dietetike, in dr. Martina Erjavšek v priročniku o zelenjavi in sadju, namenjen strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju za izvajanje spremljevalnih izobraževalnih dejavnosti Šolske sheme EU, Slastno, hrustljavo, zdravo, ki izpostavljata, da je učencem pomembno, kakšna sta barva in tekstura hrane ter kako je garnirana na krožniku pri postrežbi.

»Na izbor hrane in prehransko vedenje vplivajo različni, a med seboj povezani dejavniki. Na hranjenje vplivajo biološki dejavniki, ki so povezani z zaznavanjem senzoričnih lastnosti hrane, procesi zaznavanja lakote in sitosti ter občutki zadovoljstva, ki jih posameznik občuti ob uživanju hrane. Na ponovno uživanje enake ali druge hrane pomembno vplivajo pridobljene fiziološke in emocionalne izkušnje, ki jih posameznik pridobi ob uživanju hrane. Gre za proces fiziološkega učenja, ki se odvija prek asociativnega pogojevanja.

Pomemben je tudi socialni vidik prehranjevanja, na katerega imajo v otroštvu vpliv zlasti starši in vrstniki. Z odraščanjem se vse bolj oblikujejo osebne preference do hranjenja, osebna prepričanja in stališča, socialne in kulturne norme ter znanje in veščine, ki jih posameznik usvoji, ter so povezane s hrano in hranjenjem,« izpostavljata in dodata, da lahko prehransko vedenje učencev razložimo s teorijo recipročnega determinizma, ki opredeljuje vedenje v povezavi z dogodki iz okolja, osebnimi dejavniki in z vedenjem. Pri tem dejavniki okolja predstavljajo predvsem fizično razpoložljivost in dostopnost hrane ter družinsko okolje, ki ga zaznamujejo: vedenje družine, normativna pričakovanja, vedenje, prepričanje in slog staršev. Velik vpliv na prehransko vedenje otrok imajo tudi vrstniki. Za otroka so pomembna normativna pričakovanja, prepričanja in vedenje njihovih vrstnikov. Med osebnimi dejavniki pa avtorji poudarjajo: samoučinkovitost, preferenco do določene hrane in lastna pričakovanja.«

Koliko je prav

Ljudje načeloma kar dobro poznamo koristi sadja, ampak ga v povprečju ne zaužijemo dovolj. Imamo pa ga še zmeraj raje kot zelenjavo. Morda pa lahko tisti, ki ne marajo sadja, to kompenzirate z vnosom zelenjave, seveda, če vam je ta bolj po godu. Oboje je pomemben vir vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Raziskave kažejo, da prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni pa tudi rakavih obolenj.

Preberite tudi prispevek: Predstavljamo vitamine

Pomembno je torej, da zaužijemo vsaj zadostne količine zelenjave, če nam sadje res ne gre po grlu. Idealno bi bilo, da imamo denimo dnevno pet porcij in od tega tri enote predstavlja zelenjava, dve enoti pa sadje. Kot sta zapisala strokovnjaka doc. dr. Živa Lavriša, univ. dipl. inž. živ. tehnol., in doc. dr. Matej Gregorič v omenjenem priročniku Slastno, hrustljavo, zdravo, porcija znaša približno 80 g oziroma, na primer dve slivi, 14 češenj, sedem jagod ali dva kivija, pri večjih sadežih pa ena porcija predstavlja en sadež (jabolko, banana, hruška, pomaranča …). »Porcija suhega sadja znaša 30 g, vendar se moramo zavedati, da suho sadje vsebuje precej sladkorja, zato ga, če le lahko, zamenjajmo s svežim sadjem.«

Dodajata še, da na dan denimo zadošča eno jabolko in ena pomaranča ter lonček kislega zelja, en večji korenček in skleda solate. To pa tudi za nejedce sadja ni prehudo, kajne?

Preberite tudi prispevek: Najpomembnejši vitamini za zdravo telo

Za dodatno spodbudo

Z uživanjem različnih barv svojemu telesu tako zagotovimo širši spekter zdravju koristnih snovi. Naš krožnik naj bo napolnjen s čim bolj raznovrstnimi živili, poskrbimo za barvitost in poskušajmo čim več novih stvari. Najbolje bi bilo, da sadje in zelenjavo vključujemo kar v vsak obrok, seveda, na inovativne načine, da nam bo okusno in bomo v njej lahko uživali.

Najbolje je, če jemo nepredelano sadje, ampak če ga res ne marate, lahko popijete vsaj smuti. Nikakor pa takega soka ne filtriramo, saj s tem odstranimo prehranske vlaknine, ki pa upočasnjujejo absorpcijo sladkorja in imajo še številne druge koristne učinke za zdravje. Sadje namreč vsebuje tudi sadni sladkor ali fruktozo, vendar če zaužijemo cel nepredelan sadež in v priporočenih količinah, ni bojazni, da bi bilo teh sladkorjev preveč, kar radi za izgovor vzamejo tisti, ki sadja ne marajo tako zelo. Večinoma so spodbujevalni dejavniki zdravega prehranjevanja lahko resnejše težave z zdravjem ali želja po hujšanju, pri mladih pa tudi želja, da bi se znebili aken.

Preberite tudi prispevek: Sokovi za zdravje

Dobro je, če nas sadje in zelenjava obkrožata, kar pomeni, da sta na voljo tam, kjer preživljamo največ časa. Kot še navajata Vida Turk in Martina Erjavšek, imajo pri spodbujanju učencev in učenk k uživanju zelenjave in sadja pomembno vlogo tudi učitelji ali če prenesemo vzor na odrasle, imajo pomembno vlogo doma ostali družinski člani. Za motivacijo je pomembno modeliranje oz. vzor ter možnost izbire med denimo dvema različnima sortama sadja.