V zimskem času se ponavadi pokaže, kako pridno smo skrbeli za telo in dušo v toplejših mesecih. Dobro počutje in zdravje pozimi sta odvisna od več dejavnikov. Med njimi sta najpomembnejša psihofizična kondicija in osebno zadovoljstvo.
Zdravje pozimi je rezultat naših prejšnjih dejanj oziroma izraz našega odnosa do telesa in duše. Če za telo in dušo skrbimo redno, nam bosta vračala «hvaležnost« s splošnim dobrim počutjem. To bo vplivalo na naš imunski sistem in na njegovo odzivnost. Prehlad in gripa, ki sta za zimski čas najbolj značilna, nam ne bosta prišla niti blizu. Če pa za telo in dušo ne skrbimo primerno, nam ne služita primerno. Telo je veliko bolj dovzetno za bacile, ki še hitreje napadejo naš organizem.
O tem, kako poskrbeti za dobro počutje pozimi, smo se pogovarjali z dr. Dušanom Bavdkom, dr. med. splošne medicine, iz Kranja, o vlogi antioksidantov na splošno počutje pa s prof. dr. Dražigostom Pokornom, dr. med., in strokovnjakom za prehrano.
Avtor: Katja Mohorič
Splošni nasveti
Dr. Dušan Bavdek nam svetuje naslednje:
- Vreme pozimi je vse bolj muhasto. Ko gremo zjutraj od doma je – 6, čez dan je od 8 do 10 stopinj, zato je zelo pomembno, da se primerno oblečemo.
- Potrebno je pogledati, kakšne klimatske razmere vladajo na delovnem mestu, na katerem prebijemo veliko ur. Ali smo v mrazu? Ali je v prostoru klima preveč prižgana in neprijetno piha? Lep primer takšnih razmer so trgovke v trgovinah. Danes ljudje ne pazijo več kaj dosti na kašljanje in kašljajo vsepovprek brez rok na ustih. Tako pridejo bacili v prostor, klima jih meša in razprši po prostoru, trgovke pa jih vdihavajo vsak dan po osem ur. In če še klima ni nastavljena primerno, so osem ur tudi na prepihu.
- V času prehladnih obolenj se je dobro izogibati skupinam ljudi v zaprtih prostorih, na primer kinodvoranam. To so zopet zaprti in neprimerno prezračevani prostori, v katerih se gibljejo tudi ljudje, ki kašljajo, tako da bacile enostavno prejmemo z vdihavanjem zraka v teh prostorih.
Osebna zaščita
»Na osebni ravni je potrebno vzpostaviti ustrezno psihofizično kondicijo. Treba se je počutiti dobro, doseči splošno osebno zadovoljstvo in biti zadovoljen na delovnem mestu. Zadovoljni pa smo, če smo uspešni, če imamo dobre sodelavce, če prejemamo primeren zaslužek, …« poudarja dr. Bavdek.
Če se hočemo res pripraviti na zimo, je dobro že od poletja ali vsaj od jeseni naprej skrbeti za fizično kondicijo. Ključnega pomena je stalno rekreativno gibanje na svežem zraku, ki nas razveseljuje in nam dviga veselje do življenja. Če ne vzpostavimo psihofizičnega zadovoljstva, potem na nas pritisnejo vsi stresi, preobremenitve na delovnem mestu in v osebnem življenju, dolgotrajno garanje, po možnosti še v slabih razmerah. Notranje nezadovoljstvo nam nato poruši notranje ravnovesje. Človek zaradi tega zboli hitreje, poudarja dr. Bavdek. Potrebno je poskrbeti tudi za primerno obleko na delovnih mestih.
Prehrana naj bo prilagojena potrebam
Potrebno je poskrbeti za primerno prehrano in jesti toliko, kolikor potrebujemo, pravi dr. Bavdek in dodaja: »Če zaužijemo premalo energije glede na zahtevnost našega dela in če hrana organizmu ne zadostuje, potem organizem opeša in človek hitreje oboli. Prehrana naj bo zato uravnotežena, s primerno količino ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in oligoelementov, kakršni so baker, cink, mangan, zlato, selen. To so snovi, ki so telesu potrebne za normalen potek encimskih procesov ob prebavljanju zaužite hrane in njenem asimiliranju v celice telesa, da naše telo sploh lahko funkcionira. Nahajajo se predvsem v zelenjavi. Prehrana mora biti primerna organizmu in potrebam človeka. Če opravljamo sedeče ali težko fizično delo, se bo vnos kalorij zelo razlikoval. Ne moremo govoriti o kakšnem posebnem zimskem jedilniku, saj mora biti hrana izbrana glede na potrebe človeka in ne glede na letni čas.«
Cepljenje proti prehladom in gripi
Če pride določen tip gripe, so kandidati za cepljenje cepljeni s cepivom, ki ga napravijo na podlagi analize grip iz prejšnjega leta in glede na predviden tip gripe, ki se bo pri nas pojavil v naslednjem letu, pojasnjuje dr. Bavdek. »Na podlagi prejetih informacij napravijo cepivo v Zdravstvenem centru v Ženevi. Gre za neko splošno pričakovanje na podlagi preteklih izkušenj in informacij. Cepivo je skoraj vsako leto drugačno, saj se gripa spreminja, zato je cepljenje proti gripi priporočljivo v vsakem gripoznem obdobju. Da bomo pred gripo zaščiteni decembra, januarja in februarja, se je potrebno cepiti že konec oktobra ali novembra.« V vsakem primeru je dobro, da smo na zimo pripravljeni s psihofizično kondicijo, za ljudi, ki so bolj bolehni in imajo zaradi bolezni šibkejši imunski sitem, pa je cepljenje zelo priporočljivo. Na primer za astmatike, sladkorne in srčne bolnike ter za bolniki z nevrološkimi obolenji.
Od septembra naprej je priporočljivo jemati tudi imunal ali bronhonomal, ki sicer ne napravita protiteles, dvigneta pa odzivnost imunskega sistema. Primeren je tudi pripravek vitaminov z oligoelementi, imenovan bion3. Seveda je tudi pozimi potrebno poskrbeti za to, da gremo na zrak, da smo dobre volje in psihično sproščeni. Primerno okolje je potrebno vzpostaviti tudi doma: poskrbeti moramo za prijetno temperaturo, ki bo ustrezna za bivanje in spanje, ter primerno vlago in zrak.
Poskušaj oblikovno ločiti oba prispevka, saj bi Ana rada posebej prodajala prispevek o antioksidantih!!!
Zakaj so potrebni antioksidanti?
V zimskem času je še posebej pomembno, da sami poskrbimo zato, da bomo s prehrano zaužili zadosti antioksidantov. To so vse bolj cenjene snovi, ki opravljajo v telesu vrsto pomembnih nalog, med drugim krepijo tudi delovanje imunskega sistema. V zimskem času je to še posebej pomembno, saj lahko prispevajo k zaščiti pred prehladnimi ali gripoznimi obolenji.
V organizmu se poleg koristnih tvorijo tudi organizmu škodljive snovi, ki jih je potrebno nevtralizirati. Zaradi tega rabimo nek zaščitni sistem, ki varuje organizem pred tovrstnimi snovmi, da ne bi v telesu povzročale škode. Organizem sam sicer tvori antioksidante, vendar jih zaradi neprimerne prehrane, ki vsebuje premalo sadja in zelenjave, ne uspe proizvesti zadosti. Zato moramo antioksidante telesu dovajati.« Med njimi so zlasti potrebni betakarotin (provitamin A), vitamini A, C, in E, med minerali cink, selen in baker. Antioksidanti so tudi nekatere snovi in nekatera barvila v zelenjavi in sadju. »Vsak oksidant je po svoje pomemben, težko je reči, kateri je bolj. Prehrano je potrebno gledati celostno, saj so vsa hranila v določenih razmerjih pomembna. Najbolje je, da jemo čim bolj raznovrstno hrano, predvsem pa sadje in zelenjavo,« poudarja dr. Dražigost Pokorn.
Hrana, bogata z antioksidanti
Med hrano, ki je do sedaj raziskana, so največ antioksidantov našli v česnu, sicer pa so le-ti še v arašidih, avokadu, baziliki, beluših, blitvi, brazilskih orehih, brokoliju, brstičnemu ohrovtu, bučkah, čebuli, česnu, čiliju, ingverju, jagodah, korenju, krompirju, kumini, lubenicah, majaronu, muškatnem oreščku, nageljnovih žbicah, ohrovtu, ovsu, hladno stisnjenem olivnem olju, paradižniku, pomarančah, popru, poprovi meti, ribah, sezamu, sladki koreninici, krompirju, špinači, zeleni solati, zeleni meti, zelju in žajblju.
Kaj pa antioksidanti v kapsulah? Ti na nek način tudi pomagajo, vendar so ugotovili, da delujejo najbolje, ko jih zaužijemo skupaj s sadjem ali zelenjavo, pravi dr. Pokorn. »Takrat imajo večji učinek, sicer je bolj boren, kar so pokazale nekatere študije. Novejše študije so še pokazale, da na antioksidante v tabletah ne reagiramo vsi ljudje enako. To je odvisno od našega genetskega materiala.« Antioksidanti so tudi v nekaterih pijačah. Dodajo jih zato, da se tekočina ne kvari in da telo dobi antioksidante. Pijačo z antioksidanti si lahko pripravimo tudi sami, in sicer tako, da stisnemo pomarančo ter popijemo sveže stisnjen sok. Tudi zeleni čaj ima veliko antioksidantov.
Antioksidante jejmo vsak dan
Anioksidante je priporočljivo jesti vsak dan. Surovo sadje in zelenjavo bi morali jesti vsak dan, da bi organizem lahko zares zaščitili pred škodljivimi snovmi, poudarja dr. Pokorn. »Zato bi morali na dan pojesti od 400 do 800 gramov raznobarvnega sadja in zelenjave. Na ta način so tveganja, da ne bi dobili vseh potrebnih snovi, zelo majhna, vendar pa ljudje tega ne počnejo. Statistika kaže, da sadja nekako še pojemo zadosti, zelenjave pa ne.«
