Kako poteka rehabilitacija po možganski kapi?

Cerebrovaskularne bolezni, zlasti možganska kap, predstavljajo vodilni vzrok smrtnosti in invalidnosti na svetu, tudi v Sloveniji. Pojavnost možganske kapi ostaja razmeroma visoka, trenutno živi na svetu 17 milijonov oseb, ki so doživele možgansko kap. Kljub napredku medicinske stroke, zgodnjemu prepoznavanju, diagnostičnemu in terapevtskemu ukrepanju imajo osebe po utrpeli možganski kapi pogosto dolgoročne posledice.

Spregovorili so o posledicah možganske kapi in o rehabilitaciji ter o zdravljenju.

Preberite tudi prispevek: Možganska kap

Posledice možganske kapi, so dolgotrajne

Zdravniki najpogosteje ugotavljajo različno izražene težave z gibanjem, predvsem sposobnosti spreminjanja telesnih položajev, stoje, statičnega in dinamičnega ravnotežja ter hoje oziroma gibanja v prostoru. Okrnjene so sposobnosti izvajanja osnovnih in razširjenih dnevnih dejavnosti ter govorno jezikovne sposobnosti. Pogosto imajo osebe po utrpeli možganski kapi tudi okrnjene kognitivne sposobnosti; zlasti pozornost, spominske in izvršilne sposobnosti.

Preberite resnično izkušnjo: Možganska kap ne izbira

Po zaključenem zgodnjem zdravljenju na nevroloških oddelkih je velika večina oseb z omenjenimi težavami po možganski kapi napotena na dodatno usmerjeno rehabilitacijo v naravno zdravilišče. Bolniki s težavami na več področjih funkcioniranja, ki so zmožni aktivnega sodelovanja najmanj tri ure dnevno, so lahko dodatno vključeni v rehabilitacijo v okviru oddelka za rehabilitacijo po možganski kapi na rehabilitacijskem oddelku URI Soča.

V rehabilitacijo so vključeni različni strokovnjaki

V rehabilitacijo oseb po možganski kapi na hospitalni ali ambulantni način v URI Soča se vključuje več strokovnjakov različnih področij: zdravniki, specialisti fizikalne in rehabilitacijske medicine, diplomirane in srednje medicinske sestre, diplomirani fizioterapevti in delovni terapevti, klinični psihologi in klinični logopedi, socialni delavci, klinični farmacevti, inženirji ortotike in protetike, specialisti interne medicine ter strokovnjaki za klinično prehrano. Po potrebi se vključujejo tudi drugi: specialisti medicine dela, prometa in športa, specialisti psihiatri in drugi.

Interna medicina

Oceno dovoljenega obremenjevanja v terapevtskih obravnavah, zlasti v fizioterapiji in delovni terapiji, opravi specialist interne medicine. Bolniki s primerno ohranjenimi gibalnimi sposobnostmi in kognitivnimi sposobnostmi imajo možnost izvajanja terapevtske vadbe na terapevtskem kolesu, s kontrolirano stopnjo obremenjevanja po opravljenem obremenitvenem testiranju s cikloergometrijo.

Nevrofizioterapija

Nevrofizioterapevti skušajo z različnimi tehnikami doseči izboljšanje funkcijskih sposobnosti bolnika, da bi dosegli čim večjo samostojnost pri spreminjanju telesnih položajev leže in sede ter izboljšali funkcijo stoje in med hojo. V idealnem primeru se bolniki z manjšimi okvarami osrednjega živčevja po tem lahko varno in učinkovito gibajo brez medicinskih pripomočkov.

Delovna terapija

Delovni terapevti skušajo izboljšati samostojnost oziroma zmanjšati potrebo po pomoči pri izvajanju osnovnih in razširjenih dnevnih dejavnosti: oblačenje, slačenje, premeščanje, osebna higiena ter uporaba stranišča. Dolgoročni cilj delovnoterapevtske obravnave je dejavno vključevanje bolnika v dnevne aktivnosti: nakupovanje, gospodinjstvo in vse ostale dejavnosti, ki jih je bolnik opravljal samostojno pred nastopom možganske kapi.

Logopedija

Cilj logopedske obravnave, ki jo vodijo klinični logopedi, so izboljšanje ključnih sposobnosti za učinkovito sporazumevanje: sposobnosti branja, govora, zapisovanja in računanja. Po potrebi se oceni tudi sposobnost požiranja ter v primeru bolnikov z izrazito motnjo požiranja izvede načrt potrebnih prilagoditev hrane, tehnik hranjenja in pitja ter ukrepov za preprečevanje aspiracijskih zapletov oziroma bolnišničnih pljučnic.

Nega

Diplomirane in srednje medicinske sestre v okviru rehabilitacijske nege bolnikov na rehabilitacijskem oddelku izvajajo nego in skrbijo za preprečevanje zapletov, preprečujejo nastanek razjed kože zaradi pritiska, skrbijo za razdeljevanje zdravil. Bolnike poučijo o pravilni uporabi pripomočkov za osebno nego, varno in učinkovito uporabo kopalnice in po potrebi o uporabi inkontinenčnih pripomočkov oziroma obvladovanju nevrogenega mehurja in črevesja.

Klinična psihologija

Naloga kliničnih psihologov v rehabilitaciji je nevropsihološka ocena spoznavnih sposobnosti, psihološka podpora in po potrebi kognitivna rehabilitacija bolnikov po utrpeli možganski kapi. Rezultati in vrednotenje nevropsihološkega testiranja so v veliko pomoč rehabilitacijskemu timu, predvsem fizioterapevtom in delovnim terapevtom, saj so podlaga za prilagoditev motoričnega učenja, učenja in usvajanja strategij za čim bolj neodvisno, varno in učinkovito obvladovanje skrbi zase: oblačenje, slačenje, hranjenje, osebna nega, uporaba stranišča in kopalnice ter funkcije premeščanja, stoje in hoje. Če bolniki lahko sodelujejo, so po potrebi vključeni v kognitivno rehabilitacijo.

Ortotika in prostetika

V rehabilitacijo bolnikov se dejavno vključujejo tudi inženirji ortotike in protetike s specialnimi znanji za izdelavo individualno prilagojenih pripomočkov za gibanje, predvsem opornic za stopala.

Klinična prehrana

Pri bolnikih s pomembnim upadom telesne teže oziroma mišične mase po utrpeli možganski kapi strokovnjaki za klinično prehrano ocenijo potrebo po uvedbi prehranskih dodatkov in v času rehabilitacije tudi spremljajo učinke.

Farmacija

Klinični farmacevti pomagajo s svetovanjem glede potrebnih oziroma smiselnih zamenjav medikamentnega zdravljenja, uvajanja dodatnih zdravil ter opozarjajo na možne medsebojne neželene interakcije zdravil. Ob zaključku rehabilitacije pripravijo zaključno farmakoterapijsko poročilo in svetovanje glede jemanja zdravil, kar je v pomoč pri nadaljnjem spremljanju učinkovitosti in varnosti medikamentnega zdravljenja v ambulantah družinske medicine.

Tehnični pripomočki

Bolnike, ki zaradi obsega okvare osrednjega živčevja po možganski kapi ter zmanjšanih kognitivnih sposobnosti ne zmorejo doseči popolne samostojnosti, opremijo s prilagojenim invalidskim vozičkom. Če so kognitivne sposobnosti, zlasti sposobnosti pozornosti, vidno-konstrukcijske in izvršilne sposobnosti zadovoljivo ohranjene, bolnike z izraženo gibalno oviranostjo opremijo s prilagojenim vozičkom na elektromotorni pogon oziroma električnim skuterjem.

V okviru ambulantnega tima bolniku in njegovim svojcem prikažejo uporabo različnih specialnih tehničnih pripomočkov oziroma individualnih prilagoditev bivalnega okolja. V ambulantnem timu sodelujejo tudi inženirji elektrotehnike in računalništva ter klinični logopedi in svetujejo glede prilagoditev osebnega računalnika. Če bolnik ne zmore učinkovitega govornega sporazumevanja, ga opremijo z naprednimi, individualno prilagojenimi napravami za nadomestno komunikacijo.

Športna pedagogika

Bolniki se lahko v času rehabilitacije vključijo tudi v rehabilitacijsko rekreacijo. Športni pedagog jim predstavi različne športne dejavnosti, prilagojene njihovim zmožnostim in sposobnostim; najpogostejše so namizni tenis, lokostrelstvo in kolesarjenje s prilagojenimi kolesi, največkrat tricikli.

Kaj pa zdravniki?

Zdravniki, specialisti fizikalne in rehabilitacijske medicine, skrbijo za bolnike v okviru rehabilitacijskega oddelka ter ambulantno.

Zdravniki ocenijo rehabilitacijske potenciale bolnikov za vključitev v programe kompleksne rehabilitacije na oddelku oziroma ambulantno in jih opremijo s potrebnimi medicinskimi pripomočki; večinoma so to opornice za stopala, podlaktne bergle in/ali hodulje oziroma invalidski vozički.

Da bi spodbudili plastičnost osrednjega živčevja in spontano okrevanje motorične kontrole prizadete roke in noge, bolnike priučijo tudi rokovanja s funkcionalnim električnim stimulatorjem ter nameščanjem elektrod. Če se mišice ugodno odzivajo na draženje, bolnika opremijo z lastnim pripomočkom, tako da lahko s to obliko terapije nadaljuje dolgoročno, po potrebi s pomočjo svojcev. Za dodatno spodbujanje oziroma izboljšanje motoričnih sposobnosti prizadete roke so bolniki lahko vključeni v dodatno usmerjeno vadbo s pomočjo robotske tehnologije. Posamične bolnike po potrebi vključijo tudi v dodatno vadbo hoje s kontrolirano razbremenitvijo in robotsko tehnologijo.

Socialna obravnava

Socialni delavci bolnika vključijo v obravnavo s svetovanjem, informiranjem in podporo. Bolniki pridobijo koristne informacije in napotke oziroma pomoč pri urejanju različnih oblik pomoči na domu po zaključeni rehabilitaciji ter pomoč pri urejanju pravic glede invalidnosti po možganski kapi. Dobrodošli na tem področju sta zlasti storitvi osebne asistence in v bližnji prihodnosti pomoč družinskega oskrbovalca ter drugih storitev dolgotrajne oskrbe.

Bolnikom v okviru socialne obravnave predstavijo tudi delo in dejavnosti Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije. V okviru tega združenja dobijo veliko koristnih nasvetov in usmeritev. Združenje izvaja različne dejavnosti, delavnice, predavanja, skupna srečanja, izlete ter z različnimi akcijami skuša izboljšati vključenost in sodelovanje bolnikov po možganski kapi v vseh sferah življenja.

Ponovno v avtu in vrnitev na delo

Dolgoročni cilji rehabilitacije bolnikov po utrpeli možganski kapi je tudi ponovna vožnja avtomobila. Bolnike, ki so bili pred nastopom možganske kapi aktivni vozniki ter imajo določene omejitve pri uporabi prizadete roke in noge, se napoti v ambulanto za voznike s posebnimi potrebami ter v ambulanto za prilagoditve vozil.

Ambulantni tim specialista medicine dela, prometa in športa ter tehnika s specialnimi znanji oceni sposobnosti za varno vožnjo. Po tem so bolniki napoteni v ambulanto za prilagoditev vozil. Najpogosteje uporabljene prilagoditve za vožnjo so poleg samodejnega menjalnika različni prenosi komandnih ročic za upravljanje komandnih ročic, upravljanje zavore, plina ter druge posebne prilagoditve. Vse prilagoditve bolnikom po utrpeli možganski kapi subvencionira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer od 80 do 100 %.

Za delovno aktivne bolnike, ki se postopno lahko prilagojeno vrnejo v delovni proces, poskrbijo strokovnjaki za poklicno rehabilitacijo v okviru Centra za poklicno rehabilitacijo.

Naši sogovorniki so ob koncu poudarili, da za celostno in vseživljenjsko rehabilitacijsko obravnavo bolnikov po možganski kapi primanjkuje zdravstvenih strokovnjakov z ustreznimi izkušnjami, in to na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Zato veliko njihovih bolnikov po zaključenem zgodnjem zdravljenju in rehabilitaciji v naravnem zdravilišču žal nima možnosti, da bi se vključili v dodatno usmerjeno rehabilitacijo.

Preberite tudi prispevekk: Možganska kap ima rada tudi mlade

Pogosta vprašanja