Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Gingivitis je poznan že več kot 4.000 let. V vsem tem času so se uporabljali različni pristopi k zdravljenju, v prejšnjem stoletju pa so ga začeli povezovati z bakterijami. A dejstvo je, da poleg gingivitisov, povezanih z bakterijskim plakom, poznamo tudi gingivitise, ki z bakterijskim plakom niso povezani. O tej bolezni, ki zajema veliko sprememb in ki ob nepravočasnem in nepravilnem ukrepanju lahko privede tudi do parodontitisa, smo se pogovarjali z doc. dr. Borisom Gašpircem, dr. dent. med., s Stomatološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

Zdrava dlesen in znaki gingivitisa

Ko primerjamo zdravo dlesen in dlesen z znaki gingivitisa, moramo biti pozorni na barvo, površino, obliko in gostoto dlesni. Zdrava dlesen je bledo rožnate barve. Površina načeloma ne sme biti gladka, ker je gladka površina znak otekline. »Papile morajo zapolnjevati medzobni prostor do kontaktne točke.

V ta prostor se mora dlesen koničasto končati na strani ustnic oziroma lica. Na strani jezika oziroma neba pa mora biti dlesen prislonjena ob zobni vrat kot noževa konica. Dlesen ne sme biti zadebeljena, ampak se mora tanko končati v prostem robu,« pojasni doc. dr. Gašpirc. Ko primerjamo gostoto, se pri zdravi dlesni, ki jo potipamo, odtis ne sme poznati.

Znaki gingivitisa

Barva dlesni se spremeni od bledo rožnate do temno rdeče, pri kroničnem gingivitisu je dlesen lahko tudi modrikaste barve. Površina je zaradi otekline gladka, napeta. Oblika dlesni pri gingivitisu je zaradi otekline spremenjena. Papile niso več ostro zaključene proti kontaktnim lečam, ampak so zadebeljene, tope.

Dlesen ne prehaja več v obliki noževe konice na zobni vrat, ampak je zadebeljena in lahko tudi rahlo odstopa, pri čemer se lahko vidi tudi žleb (ne še žep). Pri gostoti se zaradi edema prav tako pri dotiku 10–15 sekund pozna odtis instrumenta.

To so znaki, ki jih bolniki lahko sami opazijo. »Lahko merimo tudi količino gingivalne tekočine, ki izteka in ki je pri zdravem stanju minimalna, pri gingivitisu pa je količina tekočine povečana. Lahko merimo tudi temperaturo dlesni, ki je pri klinično zdravi dlesni približno 34 ˚C, pri gingivitisu pa se temperatura zaradi vnetne reakcije in večje prekrvavitve v tkivu zviša,« pove še doc. dr. Gašpirc.

Dr. Gašpirc doda, da je poleg otekline in spremembe barve glavni vnetni znak krvavitev iz dlesni ob grizenju trde hrane. »Krvavitev je posledica vnetne reakcije in spremembe na ožilju, saj je ožilje in samo tkivo bolj krhko, ob mehanskih dražljajih pa krvavi,« razloži sogovornik.

Z bakterijskim plakom povezani in nepovezani gingivitisi

Gingvitisi povezani z bakterijskim plakom.

Pri gingivitisih, ki so povezani z bakterijskim plakom, so bakterije glavni vzrok vnetja. S plakom povezan gingivitis je tudi najbolj pogosta oblika gingivitisa, vzrok pa lahko mehansko odstranimo. Obstajajo tudi s plakom povezani gingivitisi v povezavi z dodatnimi dejavniki tveganja, ki vplivajo na vnetni odgovor organizma.

Ti dejavniki tveganja so lahko različne sistemske bolezni, kot so sladkorna bolezen, levkemija. Med dejavnike sodi tudi jemanje različnih zdravil, in sicer tistih, ki zavirajo imunski odgovor, zdravila za nižanje krvnega tlaka, epileptiki, oralni kontraceptivi itd. Tudi dednost je lahko dejavnik, ki vpliva na gingivitis, povezan s plakom, skupina kožnih bolezni z razjedami v ustni votlini, pomanjkanje vitamina C, … »Med dejavnike pa sodi tudi večja skupina endogenih steroidnih hormonov in s tem povezani gingivitisi v puberteti, gingivitisi, povezani z menstrualnimi ciklusi in z nosečnostjo, kjer se težave pojavijo običajno v drugem in tretjem trimesečju,« pove dr. Gašpirc.

Bakterijski plak se najpogosteje zadržuje v predelih pod zobnim ekvatorjem ter v predelih v interdentalnem prostoru pod kontaktnimi točkami. Mesto zadrževanja plaka je odvisno tudi od položaja zoba, ali je rotiran oz. kako je uvrščen v zobno vrsto. Med naravne plakretencijske dejavnike sodi tudi zobni kamen. »Obstajajo pa tudi zaradi različnih posegov na trdo tkivo povzročena retencijska mesta.

To so predvsem previsne plombe in previsne prevleke, kjer je plomba oziroma prevleka denimo širša glede na zob in je predele pod previsi zob težje očistit. Tudi na poškodovanih in počenih mestih zoba se plak zadržuje,« razloži dr. Gašpirc, kje se plak najpogosteje nahaja.

Druga skupina gingivitisov so z bakterijskimi plaki nepovezani gingivitisi.

»To pomeni, da tudi, če si bolnik 100-odstotno čisti zobe in je teoretično brez plaka, ima lahko zaradi različnih dejavnikov tveganja še vedno znake vnetja,« pojasni dr. Gašpirc in v nadaljevanju našteje te dejavnike.

Med njimi so različni virusi, glivice in plesni, genetski dejavnik, različna zdravila in skupina alergij. Prav tako med dejavnike sodijo sistemske motnje, med njimi tudi velika skupina kožnih bolezni, ki se izražajo v ustni votlini, bolezni prebavil (npr. Cronova bolezen, ki se lahko kaže na dlesnih), različne krvne bolezni (npr. levkemija) itd.

Na dlesni se lahko kot gingivitis kažejo tudi različne poškodbe, predvsem kemične, toplotne ali mehanske. »Pogosto je to zaradi nepravilnega čiščenja oziroma neustreznih pripomočkov za čiščenje,« poudari dr. Gašpirc.

Zdravljenje

Če je vzrok bakterijska okužba…

»Pri gingivitisih, povezanih s plakom, je vzrok vnetne reakcije bakterijski plak in če ni drugih dejavnikov, je zdravljenje preprosto. S pravilnim vzdrževanjem ustne higiene mehansko odstranimo bakterijski plak. Bakterijski plak ni samo skupek bakterij, ampak je v bistvu skoraj samostojen organizem.

Bakterije so vklopljene v biofilm, kjer med seboj komunicirajo in si izmenjujejo snovi. Zaradi te vklopljenosti in prilagodljivosti so tudi precej odporne na antispetike in antibiotike, kar pomeni, da jih je treba mehansko odstraniti s krtačkami, z zobnimi nitkami in s krtačkami za medzobne prostore,« pove dr. Gašpirc.

Če se zaradi trdih zobnih oblog, položaja zoba in že prej omenjenih dejavnikov bakterijski plak zadržuje na težko dostopnih mestih, se je treba oglasiti pri zobozdravniku, da odstrani trde zobne obloge, previse na plombah in prevlekah, kar omogoči, da lahko bolnik sam izvaja ustno higieno.

Tovrstni gingivitis, kjer posameznik za odpravo bolezni lahko največ naredi sam, je tudi najbolj pogost. Včasih je treba ustrezno ustno higieno podpreti še z lokalnim antiseptičnim zdravljenjem. »Pri vnetnih reakcijah imamo na eni strani organizem, ki vdira, in na drugi strani organizem, ki se brani.

Če je ta obrambna reakcija zaradi različnih dejavnikov (sistemskih, genetskih itd.) motena, je poleg mehanskega odstranjevanja treba zmanjšati bakterijski dražljaj z uporabo lokalnih antiseptikov. Najbolj znan je klorheksidin, ki zavira rast bakterij, ki so paradontalno patogene. Ima sicer tudi stranske učinke, kot so obarvanje zob, sluznice, sprememba okušanja itd., zato se ga ne uporablja dalj časa oziroma se predpiše, ko je to res nujno potrebno,« pojasni dr. Gašpirc.

Če vzrok ni bakterijska okužba…

Če so pri nastanku bakterijskega plaka vključeni dodatni dejavniki in če gre za gingivitise, ki s plakom niso povezani, je pri zdravljenju treba vključiti tudi osebnega zdravnika in po potrebi še ustreznega specialista splošne medicine. Pri gingivitisih, ki niso povezani s plaki, samo temeljito čiščenje namreč ne zadostuje, saj vzrok za nastanek bolezni ni bakterijska okužba.

»Če je gingivitis povezan s plakom in brez dodatnih sistemskih dejavnikov tveganja, je gingivitis reverzibilna sprememba. Torej po odstranitvi vnetnega dražljaja in po umiritvi vnetnih znakov se dlesen povrne v prvotno stanje in za razliko od paradontitisa ne pride do izgube prirastišča in do resorpcije čeljustne kosti.

S plakom nepovezane gingivitise pa je včasih težko dokončno pozdraviti oziroma odvisno je od bolnikove osnovne bolezni, ali je gingivitis mogoče pozdraviti ali vsaj zmanjšati vpliv osnovne bolezni na izražanje njenih znakov na dlesni,« razloži dr. Gašpirc.

Kaj delamo narobe?

Krvavitev iz dlesni je glavni vnetni znak in ljudje se je običajno ustrašijo. Posledično čistijo samo na mestih, kjer ni krvavitve in s tem ustvarjajo začarani krog. Bolniki naj temeljito in predvsem pravilno čistijo zobe ter naj se krvavitve ne ustrašijo, kajti če je gingivitis izrazit, lahko dlesen krvavi že na rahel dotik.

Z odstranjevanjem vnetnega dražljaja se vnetna reakcija zmanjšuje, manjša je oteklina, tkivo je bolj čvrsto, tudi žilje je čvrstejše in tkivo sčasoma prenese večje mehanske obremenitve. Krvavitev običajno preneha v desetih dneh.

Zobne krtačke ne smejo biti pretrde, da ne poškodujejo dlesni in da ne pride do površinskih poškodb, erozij. Pomembno je, da je tehnika čiščenja ustrezna, da ščetka prehaja z dlesni proti zobu z majhnimi krožnimi gibi in da so ščetine nagnjene pod kotom 45˚ glede na os zoba, tako da pri prehodu z dlesni na zob zaidejo tudi v obzobni žleb.

Horizontalni gibi niso priporočeni, saj lahko ščetine poškodujejo zobne vratove in tudi sklenino. Z zobnimi nitkami ne smemo iti pregloboko v obzobni žleb, da ne poškodujemo prirastišča dlesni na zob, prav tako pa ne smemo izbrati prevelike medzobne ščetke, saj lahko poškodujemo interdentalno papilo, sklenino oz. dentin zobnega vratu. Pri izbiri najustreznejših pripomočkov se posvetujmo s svojim zobozdravnikom, ki bo znal svetovati, kaj je najbolj primerno ravno za nas.

Možni zapleti

Pri gingivitisu se dlesen po odstranitvi bakterijskega plaka in po umiritvi vnetnih znakov povrne v prvotno stanje. Pri nekrotizirajoči obliki gingivitisa defekti ostanejo. Tovrstni gingivitis, če ni zdravljen, lahko hitro napreduje v paradontalno bolezen in če še ta ni zdravljena, pa celo v stomatitis, česar v zahodnem svetu običajno ne vidimo.

»Če se gingivitis razvije v parodontitis, lahko pride do zapletov v smislu vpliva parodontitisa na določene sistemske bolezni oziroma že pri gingivitisu obstaja paradontalna rana, ki je vstopno mesto za bakterije. Različni vnetni mediatorji se lahko sproščajo v ožilje in povzročajo vnetne zaplete oziroma reakcije na oddaljenih mestih.

Za samo parodontalno bolezen kot zaplet gingivitisa so znane povezave s srčno-žilnimi boleznimi, večje je tveganje za infarkt in možgansko kap. Znana je povezava z metabolno urejenostjo sladkorne bolezni, povezava s pljučnimi boleznimi, predvsem z okužbami, vpliv na nosečnost, na prezgodnje porode, na manjšo porodno težo itd. Zapleti teh bolezni so lahko v končni fazi tudi življenjsko ogrožajoči, vendar ne moremo trditi, da že sam gingivitis kot lokalno vnetje ogroža bolnikovo življenje,« zaključi doc. dr. Boris Gašpirc.

»Krvavitev je glavni vnetni znak in ljudje se je običajno ustrašijo. Posledično čistijo samo na mestih, kjer manj krvavi in s tem ustvarjajo začarani krog.«

Ne spreglejte

Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi še druge organe. Kaže se z
Preberi več
Luskavica ali psoriaza je kronično imunsko pogojena vnetna bolezen, ki je obenem tudi najpogostejša kožna bolezen, pojavi se pri 2
Preberi več
depresija in neenakost
Na konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija ob strokovni podpori
Preberi več
kolateralni rak
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak (rektum – danka, kolon – črevo) je eden najpogostejših rakov, posebno pri
Preberi več
Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno
Preberi več
ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več