Tudi vas strese ob ogledih oglasov, ki prikazujejo krvaveče dlesni? Vas prešinejo vprašanja, kot so: je kriva prehrana, slaba in neprimerna higiena ustne votline, bolezen? Še huje je, ko ob čiščenju zob ugotovite, da sami pljuvate kri. Kaj lahko storite, smo povprašali Alenko Mijović, dr. dent. med.
Avtorica: Katja Štucin
V uvodu smo že zapisali nekaj možnih razlogov za krvaveče dlesni pa vendarle le kot laično razmišljanje. Zakaj pride po vašem strokovnem mnenju do tega?
Krvavenje dlesni je eden od prvih znakov gingivitisa, to je vnetje dlesni. Gingivitis pa je ena od oblik parodontalne bolezni (v nadaljevanju PB). Slednja je vnetje obzobnih tkiv, ki vključujejo dlesen, koreninski cement, pozobnico, obzobno kost. Gre torej za okužbo, kjer so prisotni mikroorganizmi, najpogosteje bakterije.
Če je vneta samo dlesen, govorimo o gingivitisu, ko pa se vnetje razširi še na ostala obzobna tkiva, govorimo o parodontitisu. PB je najbolj razširjena kronična bolezen, po raziskavah naj bi imel vsak Slovenec med 15. in 65. letom eno od oblik PB. Torej, začne se že v mladosti kot vnetje dlesni (gingivitis), nezdravljen pa vodi v parodontitis, ki se kaže z nastankom obzobnih žepov, umikom dlesni, majavostjo zob, izgubo zob.
PB je zanesljiv znak pomanjkljive ali nepravilne ustne higiene, zaradi česar se začnejo na zobeh kopičiti mehke bakterijske obloge, ki neodstranjene poapnijo, mineralizirajo in se spremenijo v trde zobne obloge – zobni kamen. Ob prisotnosti zobnih oblog, ki neprestano dražijo dlesen, pa pride do vnetja, kar se kaže z rdečino, oteklino (nabrekla dlesen), krvavitvijo. Dejavniki, ki povečajo možnost za nastanek PB, so poleg že omenjene neustrezne higiene še kajenje, hormonske spremembe, neustrezne plombe in prevleke, diabetes, oslabljen imunski sistem (HIV), stres, genetska predispozicija, itd.
Pogosteje se krvavenje dlesni pojavi pri nosečnicah? Zakaj?
Nosečniški gingivitis ali vnetje dlesni med nosečnostjo se lahko pojavi na začetku drugega ali tretjega meseca in se stopnjuje do osmega meseca nosečnosti. Vzrok za ta pojav pa naj bi bilo spremenjeno razmerje, koncentracija, nihanje hormonov (estrogen, progesteron, itd.). Med nosečnostjo se pod vplivom hormonov poveča tudi pretok krvi v tkiva, poveča se dovzetnost za okužbe. Dlesen postane rdeča, nabrekla, občutljiva, krvaveča. Jutranje slabosti in bruhanje še povečajo možnosti vnetja. Nosečnice morajo zato še dodatno skrbeti za ustno higieno, da tak gingivitis ne preide v parodontitis.
Znano je, da PB vpliva na prezgodnji porod in nižjo težo novorojenčka. Pri tem pa bi omenila, da tudi ženski spolni hormoni lahko vplivajo na stanje dlesni v vseh življenjskih obdobjih, zlasti v puberteti, med menstruacijo, v menopavzi, ob jemanju kontracepcijskih tablet, itd. In spet velja poudariti pomen pravilne in dosledne ustne higiene.
Vemo, da je kajenje škodljivo in vpliva na številne procese v telesu. Imajo kadilci tudi več težav s tokrat obravnavano temo?
Kadilci predstavljajo skupino s povečanim tveganjem za pojav PB. Raziskave so pokazale, da imajo kadilci v primerjavi z nekadilci globlje obzobne žepe, večje število globokih žepov, pogostejši umik dlesni, večjo izgubo obzobne kosti in s tem posledično večjo izgubo zob. Nasprotno pa se pri kadilcih rdečina dlesni in krvavitev dlesni pojavljata manj pogosto kot pri nekadilcih.
Vzrok za to naj bi bila vazokonstrikcija v obzobnih tkivih, ki jo povzročajo škodljive snovi cigaretnega dima, zlasti nikotin. Vendar dolgoročno gledano ta vazokonstrikcija povzroča okvaro žilja v obzobnih tkivih, kar pa vodi do že prej omenjenih hujših sprememb obzobnih tkiv. Kljub temu da imajo kadilci statistično gledano manjkrat prisotno krvavenje dlesni, pa imajo statistično gledano več zobnih oblog in zabarvanja tako zob kot tudi sluznice, kar pa seveda spet vpliva na krvavenje dlesni.
Kaj pa diabetiki?
Znanstvene raziskave so potrdile, da imajo diabetiki večje tveganje za pojav PB. Pri diabetikih je pogostejša in napreduje hitreje kot pri ljudeh z uravnanim krvnim sladkorjem. Veliko raziskav pa dokazuje tudi nasprotno, in sicer da PB predstavlja večje tveganje za razvoj diabetesa.
Zakaj so tudi oni v bolj ranljivi skupini?
Visoke vrednosti sladkorja v krvi vplivajo na normalno preskrbo tkiv s hranilnimi snovmi in posledica tega je tudi poškodba obzobnih tkiv. Diabetes pripomore še k večji pojavnosti bakterijskih, virusnih, glivičnih okužb, občutka suhih ust, slabšega celjenja, kar vse poslabša PB. Pri zdravljenju PB pri diabetikih je zato nujno potrebno najprej uravnati krvni sladkor. Še posebno skrb je treba posvetiti ustrezni, temeljiti ustni higieni.
Glede na to, da ste našteli kar nekaj potencialnih vzrokov, ki pripeljejo do krvavenja, je najbrž tudi preventivno ravnanje, da do tega ne pride večplastno. Nam lahko v splošnem izpostavite najpomembnejše napotke?
Najpomembnejša je ustna higiena, kamor spada pravilna uporaba kakovostne zobne ščetke (lahko tudi električne), zobne nitke, ščetke za čiščenje medzobnih prostorov, vsaj dvakrat dnevno. S tem zagotovimo redno odstranjevanje mehkih zobnih oblog. Pomagamo si lahko tudi z ustnimi vodami, ki vsebujejo chlorhexidin, probiotike za izboljšanje ustne flore, itd. Pomembna je tudi odpoved nezdravim razvadam (kajenje, alkohol), ne nazadnje pa uživanje zdrave ter uravnotežene prehrane, ki krepi celoten imunski sistem. Pomembni so tudi redni pregledi pri zobozdravniku, ki ugotovi prizadeta področja in ustrezno ukrepa, prav tako odstrani morebitne zobne obloge ter zabarvanja. Ob tem je priporočljiv še obisk pri ustnem higieniku, ki vam nudi natančen pouk o ustni higieni in čiščenje mehkih ter trdih zobnih oblog.
V času potrošništva imamo na voljo številne zobne kreme. Je odločitev, katero uporabljamo, pomembna, da ne pride do težav?
Bolj kot zobna krema je pomembna sama tehnika čiščenja zob in medzobnih prostorov, ki naj bo pravilna, natančna, z uporabo kakovostne ščetke in nitke, predvsem pa redna (dvakrat dnevno). S tem preprečimo nabiranje mehkih oblog in njihovo spremembo v trde zobne obloge. Če pa se te že pojavijo, se prepustimo strokovnjaku (zobozdravniku, ustnemu higieniku).
Kako lahko sicer zdravimo krvavenje dlesni?
Občasna krvavitev ob posameznih zobeh je znak za vnetje, to pa pomeni, da je na tem mestu treba izboljšati ustno higieno, nikakor pa ne prenehati s čiščenjem. Kajti če ne čistimo, je še več zobnih oblog, še več vnetja in s tem krvavenja in smo v začaranem krogu, ki pa ga lahko prekinemo samo z ustrezno ustno higieno.
Za konec pa poskusiva pojasniti dilemo, ali lahko rečemo, da je zdravje res zapisano tudi v stanju dlesni?
Pregovor pravi, da so oči zrcalo duše. Malo preneseno pa lahko rečemo, da je ustna votlina zrcalo našega zdravja. Posledice PB niso samo krvaveče dlesni, slab zadah, izguba zob in s tem spremenjen videz, ampak tudi vpliv na sistemsko zdravje. Bakterije, ki se ne odstranijo z redno in temeljito ustno higieno, se začnejo razmnoževati in izločati toksine. Najprej so prizadete dlesni, kasneje ostala obzobna tkiva, kmalu pa ti toksini preidejo tudi v krvni obtok in s tem škodljivo vplivajo na celotno telo. Številne raziskave so to potrdile.
Obstajajo namreč povezave med PB in večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, diabetesom in večjim tveganjem za prezgodnji porod, itd. Zdrava ustna votlina z zdravim zobovjem nam omogoča dobro žvečenje in s tem pomembno vpliva na celotno prebavo hrane, saj se ta prične prav v ustni votlini pod vplivom sline in prebavnih encimov. Prav tako je pomemben sam proces okušanja hrane, ki se odvija v ustih. Zdrava ustna votlina nam omogoča tudi nemoten govor, poljubljanje, smejanje, itd. Pravijo, da je vesel, nasmejan človek srečen človek. In zakaj bi nam ta nasmeh grenile krvaveče dlesni, če lahko tako veliko sami storimo z ustrezno in redno higieno? Z majhnimi koraki do velikih, zdravih nasmehov!
