O vzrokih za nastanek dvojnega vida, o zdravljenju, uspešnosti le-tega in še o marsičem v povezavi s to boleznijo smo se pogovarjali z asist. prim. mag. Dragico Kosec, dr. med., vodjo Oddelka za ortoptiko in strabologijo na Očesni kliniki v Ljubljani.
Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović
Ločimo dvojni vid posameznega očesa ali dvojni vid, ko gledamo z obema očesoma. Pri slednjem se dvojni vid pojavlja, kadar očesi ne gledata paralelno in istočasno ne opazujeta istega predmeta. Torej vsako oko opazuje drug predmet in slika se posledično podvoji.
»Lahko pa se pojavi tudi dvojni vid posameznega očesa. To je popolnoma svoja entiteta, kjer je vzrok lahko v motni roženici, v spremembah v leči, v motnjavah v steklovini ali spremembah na mrežnici. Če z enim očesom vidimo dvojno, lahko z obema očesoma vidimo celo trojno. Pri dvojnem vidu enega očesa je pristop popolnoma drugačen, saj je treba rešiti problem posameznega očesa in ne obeh,« pojasni mag. Koščeva. V nadaljevanju bomo govorili o dvojnem vidu z dvema očesoma.
Vzroki
Dvojni vid se lahko pojavlja zaradi nepravilne korekcije refreakcijske hibe (napaka v lomnosti svetlobnih žarkov) tako z očali kot s kontaktnimi lečami; lahko je dvojni vid posledica poškodbe očesa, orbite ali glave ali celo kombinacije vseh. »Dvojni vid je lahko tudi posledica možganskih tumorjev, anevrizem ali drugih zapletov po vaskularnih inzultih. Dvojni vid se lahko pojavi tudi zaradi sprememb v samih zunanjih očesnih mišicah, zaradi vnetja v zunanjih mišicah, najpogostejši vzrok za dvojni vid pa je endokrina orbitopatija. Običajno gre za ščitniško obolenje, vendar ne nujno, saj imamo lahko, sicer v redkejših primerih, endokrino orbitopatijo, delovanje ščitnice je pa v redu.
Pri ščitničnih obolenjih gre za problem vnetja v sami orbiti, tako maščevja kot tudi samih mišic, zaradi česar ne morejo mišice normalno funkcionirati in posledično prihaja tudi do brazgotin v samih mišicah, omejene gibljivosti in dvojne slike, ki jo lahko rešimo v blažjih oblikah s prizmami v očalih, v težjih oblikah pa poskušamo tudi z operativnimi posegi poravnave oči, vendar šele ko je vnetje v orbitah ozdravljeno,« našteje nekaj vzrokov za nastanek dvojnega vida prim. Koščeva. Do dvojnega vida pa lahko pride tudi kot posledica po operacijah denimo tumorjev ali anevrizem.
Dvojnemu vidu je bolj podvržena starejša populacija, dvojni vid se prej pojavi tudi pri različnih spremljajočih boleznih; pri mladih pa je zelo redek, razen če ni prisotno še kako drugo resnejše obolenje. Odklon nastane postopoma, razen v primeru poškodb očesa ali živca. Pri obolenjih ščitnice in starostnikih pa do odklona prihaja postopoma, saj počasi popušča tudi že sama cirkulacija in je prehrana živcev, ki skrbijo za delovanje mišic, šibkejša, prav tako tudi centra v možganih. Temu prilagojeno je tudi zdravljenje, ponavadi se dvojni vid v teh primerih rešuje s prizmami v očalih. Večji problem pa so nesreče, najpogosteje prometne, tumorji, žilni zapleti, kjer do dvojnega vida pride lahko zelo hitro.
Zdravljenje in pomen le-tega
Ni nujno, da nekdo, ki dvojno vidi, da se ob prvem pogledu v oči ta odklon tudi opazi. »Ta odklon iščemo s tako imenovanim cover testom, in sicer pokrijemo eno oko, potem drugo in vidimo, ali se drugo oko poravna ali ne. Potem moramo narediti natančno gibljivost zrkel in vidimo, v kateri smeri je zaostanek v delovanju posamezne mišice. Lahko se zgodi, da je na eni strani zaostanek, na drugem očesu pa se razvije hiperfunkcija mišice, v skupnem razmerju pa je to potem problem. In ko vse to ugotovimo, se šele lahko odločamo, kako bomo zdravili posameznika,« razloži mag. Dragica Kosec.
Pri odpravi dvojnega vida lahko pomaga ustrezna korekcija; nadalje prizme v očalih ali na očalih, zato da vzdržijo binokularno funkcijo vida v času, ko se pacient pripravlja za operacijo. Pri tistih, ki imajo minimalni odklon, pa to lahko pomeni že končno korekcijo. S prizmami se omogoči, da možgani ves čas dobijo enojno sliko in se ne začnejo prilagajat na novo stanje, torej enostavno ignorirajo sliko, ki jim je odveč. Ena od oblik zdravljenja so tudi vaje v smeri slabšega delovanja posamezne mišice.
»Pri težjih oblikah, kjer pa kljub vsemu obstaja potencial za vzpostavitev binokularne funkcije vida ali kjer iščemo rešitev psihosocialnega stanja pacienta in njegove rehabilitacije, pa poskušamo dvojni vid odpraviti s kirurško obravnavo. In sicer mišico premaknemo, tako da v prvi vrsti iščemo funkcionalni efekt, in nenazadnje tudi psihosocialni kontakt, kar je še posebno pomembno pri mlajši populaciji,« pove sogovornica.
Z odpravo dvojnega vida se lahko odpre pot tudi fizični rehabilitaciji. »Z odpravo dvojnega vida se posameznik lažje rehabilitira po kakšnih hujših incidentih, kot so tumorji, anevrizme, poškodbe, prometne nesreče, kjer so ponavadi prisotne tudi druge poškodbe. Na ta način jih torej uspemo rehabilitirat tudi v motoriki, saj vemo, da je vid samo eden od senzorjev za našo hojo in stabilnost. Drugi je ravnotežni aparat, tretji pa proprioceptivni refleksi, ki jih imamo v kitah vseh mišic po telesu, in vodijo informacije o položaju telesa v možgane. Vsak regulacijski mehanizem od teh treh kontrolira drugega in če je eden okvarjen, lahko vpliva na drugega. Torej če mi vidni sitem spravimo na boljši nivo, potem bo pacient tudi lažje hodil, ne bo več tako nestabilen,« o pomenu odprave dvojnega vida pove asist. prim. mag. Dragico Kosec.
Citati
»Na ta način jih torej uspemo rehabilitirat tudi v motoriki, saj vemo, da je vid samo eden od senzorjev za našo hojo in stabilnost.«
