Naše oči so naše okno v svet. Marsikdo od nas si sploh ne more predstavljati, kako bi lahko potekalo njegovo življenje brez vida. Pa vendar za zdravje oči bolj slabo skrbimo. Šele ko nam začnejo nagajati, iščemo instantne rešitve, kako si povrniti odličen vid. Ena pogostih težav je starostna degeneracija rumene pege. O tej težavi smo se pogovarjali z Marijo Ano Schwarzbartl Pfeifer, dr. med., spec. oftalmolog kirurg, ki opravi največ operacij sive mrene v Sloveniji, predvsem pa daje poudarek odnosu s pacienti, saj zanjo niso le številka. Z njimi se veliko pogovarja in tako gradi medsebojne odnose.
Avtorica: Teja Fidler Makoter
Pogovarjali se bomo o delu očesa, za katerega večina sploh ne ve, da obstaja. Zato najprej vprašanje, kaj pravzaprav je rumena pega?
Rumena pega ali makula (lat. macula lutea, macula retina) je rumenkasto obarvan predel v očesu, velikosti 3 do 5 mm, rahlo odmaknjen od papile vidnega živca s središčno vdolbinico, ki vsebuje samo čepke. Je predel očesne mrežnice, kjer je gostota receptorjev, ki zaznavajo svetlobo, največja. Središče slike, ki jo opazujemo, se pri zdravem očesu projicira prav na ta del mrežnice. Del slike, ki nastane na tem delu mrežnice, ima zaradi največje gostote receptorjev, ki svetlobo zaznavajo, tudi največjo ločljivost. Preprosteje povedano je rumena pega predel mrežnice, s katerim vidimo natančne stvari, beremo …
Je starostna degeneracija rumene pege res samo težava starejših?
Ja, običajno gre za bolezen po 65. letu starosti, čeprav se lahko določene oblike degeneracije makule pojavijo bistveno prej. Še posebej v družinah, kjer je ta bolezen pogostejša, svetujemo pregled pri okulistu po 40. letu starosti s pregledom ozadja pri široki zenici, kjer moramo oftalmologi potem natančno iskati zgodnje spremembe v področju makule. Pogosto je potrebna tudi dodatna preiskava, slikanje ozadja z aparatom OCT, kjer natančno vidimo tudi zelo majhne spremembe na makuli.
Kakšni so prvi znaki oz. simptomi degeneracije?
Začetna oblika degeneracije makule ne povzroča nobenih težav. Naj še enkrat poudarim, da lahko prav z zgodnjim pregledom ozadja pri široki zenici po 40. letu starosti odkrijemo bolezen že, ko pacienti še nimajo nikakršnih težav.
Sčasoma lahko pacienti opazijo težave pri branju ob slabi osvetlitvi ali pa pri branju zelo drobnega tiska (npr. križanke). Kasneje je branje brez dodatne osvetlitve skoraj nemogoče. Pacienti opažajo, da so črte na sredi ukrivljene, da je slika iz enega očesa večja ali manjša od slike iz drugega očesa, pri branju besedila težko sledijo vrstici, ker ta kar izgine, izginjajo tudi črke in besede v besedilu. Pri napredovali obliki imajo pacienti težave pri vožnji avtomobila in ne morejo več brati brez pripomočka, kot je na primer lupa. Če bolezen močno napreduje, pacienti ne vidijo središča slike, oziroma v središču vidijo temno liso, ki sliko blokira. Če te tak pacient gleda v obraz, ne vidi oči, ust in nosa, ampak samo obris glave, okolico pa še vedno dobro vidi. Tudi pri zelo napredni obliki degeneracije makule skoraj nikoli ne pride do slepote, saj je periferni vid običajno dobro ohranjen. Slepota je izredno redka.
Obstajata dve obliki degeneracije rumene pege. Kakšna je razlika med suho in vlažno degeneracijo?
Suha oblika je mnogo lažja, počasi napreduje in običajno ne povzroči zelo hudih okvar vida. Zdravi se z vitaminskimi preparati, ki vsebujejo lutein, zeaksantin in druge snovi. Pri tem je bistveno razmerje med enimi in drugimi sestavinami zdravila in način, kako so ti elementi vezani, saj se sicer ne morejo absorbirati iz črevesja v zadostni količini. Zato ni vsak lutein, ki ga lahko kupite v lekarni, dober. Seveda obstajajo zelo dobri preparati tudi na našem tržišču.
Vlažna oblika je mnogo redkejša in predstavlja okoli 15 % vseh degeneracij makule, povzroča pa običajno mnogo hujše okvare vida in hitreje napreduje. Zdravi se z injekcijami anti VEGF zdravila v oko, ki jih je treba aplicirati večkrat v razmiku štirih tednov, kasneje lahko tudi redkeje.
Suha oblika lahko preide tudi v vlažno, zato je treba paciente s suho obliko redno pregledovati in slikati z aparatom OCT, saj je zdravljenje povsem različno. Pacienti pri prehodu ene v drugo obliko pogosto opazijo hitro slabšanje vida, včasih tudi akutno poslabšanje vida. Kako pogosto morajo pacienti na pregled ozadja in slikanje z OCT, se odloči oftalmolog, saj iz slik sklepa, kaj natanko se v očesu dogaja in ali je kakšen sumljiv predel, ki bi v prihodnosti lahko povzročil vlažno obliko degeneracije makule. Običajno zadošča slikanje enkrat letno, včasih pa je pacienta potrebno naročati na slikanje vsake tri mesece. Vedno pa je potreben pregled ob poslabšanju vida.
Ali je možno proces degeneracije zavreti ali celo prekiniti? Ali gre za okvaro, ki vodi do izgube vida?
S hitrim in pravilnim zdravljenjem je bolezen možno zavreti, včasih tudi celo prekiniti napredovanje. Ozdravitev pa ni možna, torej že nastalih sprememb ni možno več popraviti, zato je pregledovanje in zgodnje odkrivanje bistveno. Vsaka okvara makule vodi v izgubo vida, ki pa je lahko različno huda. Kot sem že rekla, slepota je izredno redka.
Kako si ljudje lahko pomagajo sami?
Pri očeh je tako kot pri drugih organih. Pomembna je zdrava mešana hrana, bogata z vitamini in minerali, gibanje, ki naj bo vsakodnevno, če gre, sicer pa vsaj nekajkrat na teden. Z rednim gibanjem pospešujemo pretok krvi, kar pomeni tudi boljšo prekrvavitev možganov in s tem tudi oči. Posebno pri degenerativnih očesnih boleznih je gibanje izrazito pomembno in pozitivno vpliva na razplet očesne bolezni. Kajenje je zelo škodljivo tudi za oči. Pomembno je izogibanje soncu. Zdravljenje bolezni, kot so visok holesterol, visok krvni tlak in sladkorne bolezni, zmanjšuje nevarnost za degeneracijo makule. Pomemben je tudi faktor dednosti, kjer pa lahko ukrepamo samo z zgodnjim odkrivanjem bolezni.
Kako lahko pomaga zdravnik?
Bistvena pomoč oftalmologa je v hitri diagnostiki, za kar pa potrebuje kar nekaj aparatur in znanja, ter hitro in pravilno zdravljenje. Pregledovanje vseh sorodnikov pacientov z že znano boleznijo po 40. letu starosti je bistveni presejalni test, redno spremljanje pacientov z že znano boleznijo in pregled pri okulistu takoj, ko opazimo, da z vidom nekaj ni v redu, je za paciente bistven napotek. Saj z zgodnjim zdravljenjem bolezen zajezimo že takrat, ko pacient še sploh ne ve, da jo ima, ker mu še ni povzročila okvare vida.
Za konec pa še nekaj o postopkih, ki jih uporabljate pri očesnem pregledu pri degeneraciji rumene pege.
Pregled ozadja pri široki zenici lahko opravi vsak skrbni oftalmolog, slikanje z OCT pa je precej težje dosegljivo, saj je aparat izredno drag in ga imajo samo bolje opremljene ambulante in seveda bolnišnice. Preiskava s fluoresceinsko angiografijo ali ICG slikanje ozadja pa se lahko opravi ob sicer dolgi čakalni dobi v bolnišnici in za zdaj zunaj bolnišnice v Sloveniji samo pri nas, in sicer samoplačniško in brez čakalne dobe.
