Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

»Tam, kjer je volja, tam je pot,« je svojo delavnico v okviru Šole zdravega hujšanja poimenoval Janez Žezlina, trener s področja osebnostnih potencialov. Udeleženkam je predstavil, kako lahko premagajo težave na poti do cilja in kako jim pri tem lahko pomaga moč pozitivnega mišljenja.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

 

Janez Žezlina je delavnico pričel z zgodbo o mravlji, ki je plezala na drevo.

Nobena mravlja pred njo ni dosegla vrha drevesa. Medtem ko je ona vztrajno plezala na drevo, so ji druge govorile: »Vrni se! Ne bo ti uspelo! Omagala boš!« A ona je vztrajala in prišla na vrh. Ko se je zopet spustila med njih, so jo vprašale, kako ji je uspelo. Ugotovile so, da je mravlja gluha in da ni slišala njihovih pesimističnih vzklikov. Zato ji je tudi uspelo.

 

Žezlina je tako povedal, kako je pri doseganju ciljev pomembno, da ne poslušaš kritike drugih in da poskušaš biti nekritičen tudi sam do sebe in kar je najpomembneje, vztrajen. Nadalje je beseda tekla o skrivnostni moči misli, podzavesti in pričakovanjih.

 

»Podzavest je človekovo največje orodje,« je poudaril Žezlina. »Zato je zelo pomembno razmišljati pozitivno, optimistično in konstruktivno. Pričakovati morate le najboljše! Pozitivni notranji monolog je treba negovati in tudi samega sebe večkrat pohvaliti,« je še dodal. Ključno pri tem je sprememba določenih navad, kar se udeleženke Šole zdravega hujšanja tudi zavedajo, saj so same morale spremeniti nezdrav način življenja. Pri lažjem doseganju cilja pomaga tudi vizualiziranje prihodnjih rezultatov. »Podzavest to sliko sprejme in tako vpliva na samodisciplino,« je povedal Žezlina. Poudaril je tudi, kako je pomembno živeti z večjim entuziazmom in kako lahko s pomočjo spodbujevalnega samogovora posameznik poveča svoje samozaupanje. »Razmišljajte kot zmagovalec, več časa se družite z entuziastičnimi ljudmi kot pa z nergači, postavite si uresničljive cilje in nagradite se, ko jih dosežete,« je še povedal trener s področja osebnostnih potencialov.

 

Žezlina je predlagal postavitev cilja po t.i. SMART formuli:

Specific – konkreten, kar se tiče procesov in virov,

Measurable – merljiv preko objektivnih kazalcev,

Attainable – dosegljiv, kar pomeni, da ga je možno realizirati,

Relevant – pomemben za doseganje moje vizije,

Time-specific – časovno določen, ima rok.

 

Kako je mogoče SMART formulo uporabiti konkretno v Šoli zdravega hujšanja, je povedala koordinatorica šole Urška Cvahte: »Naš cilj je idealna telesna teža. Pazimo na to, da bo ta teža realna in da ne pretiravamo pri postavljanju cilja. Zastavimo si časovni okvir, v katerem bomo ta cilj dosegli. Na primer vsak mesec izgubiti kilogram do dva in pri tem vztrajati eno leto, torej izgubiti 12 do 24 kilogramov v enem letu.«

 

V veliko pomoč pri postavljanju ciljev pa so lahko tudi t.i. Descartova načela:

  1. Cilj (problem, projekt) oblikujemo pisno (opredelitev naj bo zelo konkretna) – to zelo pomaga, da lažje dosežemo cilje.
  2. Celotni cilj oz. projekt razdelimo na posamezne majhne dele (delne aktivnosti), saj je lažje dosegati manjše korake, ki pripeljejo do končnega rezultata.
  3. Delne aktivnosti razdelimo po prioritetah in rokih.
  4. Opravimo vse aktivnosti, ki vodijo k cilju in preverimo rezultat. »Ko delne aktivnosti tudi označimo za dosežene, je to zelo velika motivacija,« je povedal Žezlina.

 

Delavnico so zaključili s smernicami, kako narediti osebni razvojni in osebni akcijski načrt. Udeleženke srečanja so povedale, da jim bodo nova spoznanja pomagale ne samo pri hujšanju, temveč tudi pri drugih ciljih, ki jih še imajo v življenju.

 

Zanimivost

Janez Žezlina je na delavnici povedal zanimivo zgodbo, ki je lahko marsikomu dobra spodbuda.

V sredini 20. stoletja so številni tekači želeli preteči eno miljo (približno 1.609 m) pod magičnimi 4 minutami. Ker nikomur ni uspelo, so tekači in trenerji začeli verjeti, da človek ni zmožen tako hitro teči. Potem pa je leta 1954 Roger Bannister uspel preteči eno miljo v času pod štirimi minutami. Še isto leto je ta še ne dolgo časa nazaj »nemogoči« podvig uspel še številnim drugim tekačem. Bannister jim je namreč vlil upanje, da je to mogoče in tako je uspelo tudi njim.

 

Julij, 2008

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja