Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Otroci so zelo občutljivi za nalezljive črevesne okužbe, ki jih povzročajo virusi, bakterije in zajedavci. Črevesna okužba pri otroku povzroči drisko in/ali bruhanje, ki ju pogosto spremljajo bolečine v trebuhu in vročina, ki v nekaj dneh mineta. Poleti so pogostejše bakterijske črevesne okužbe, pozimi pa virusne.

Avtor: Urša Stankovič

 

Driska in bruhanje sta poleg zaprtja najpogostejši prebavni motnji otrok. Lahko ju povzročita tudi alergija na hrano in pretiravanje z določeno vrsto hrane (otrok se prenaje), pa tudi zdravljenje z antibiotiki in izraščanje zob. Bruhanje in/ali driska izčrpata otroka, zato je brezvoljen, zaspan in odklanja hrano in pijačo.

Največja nevarnost driske in bruhanja je dehidracija. Izsušen otrok je žejen, ustnice ima rdeče in razpokane, ustna sluznica je suha, jezik lepljiv in obložen. Koža je bleda in hladna. Pri dojenčku je vbočena velika mečava. Otrok izloča manj vode, urin je temno obarvan, gost in z izrazitim vonjem. Do izsušitve pride zato, ker otrok z bruhanjem in/ali drisko izgubi več tekočine, kot je je sposoben nadomestiti s pitjem. Mlajši kot je otrok, prej se izsuši.

 

Otrok, ki ima drisko in/ali bruha, mora piti!

Otroka, ki bruha, je težko prepričati, da mora piti, saj se boji, da bo še bolj bruhal. Vendar je pitje edini način preprečevanja dehidracije, katera lahko vodi tudi v odpoved ledvic. Prvo pravilo pri otroku, ki bruha, je, naj pije po požirkih. Tudi ni dovolj, da pije samo vodo, saj mora nadomestiti izgubljene elektrolite. Najlažji način za to je pitje izotoničnih pijač, ki so običajno namenjene športnikom.

Tudi rehidracijske soli, ki so na voljo v lekarnah, so pripravljene prav za te namene, vendar jih veliko otrok zaradi okusa ne mara uživati. Pomagamo si lahko z raztopino, ki jo pripravimo sami: v litru prekuhane vode raztopimo 5 jedilnih žlic navadnega belega sladkorja in 1 čajno žličko soli. Dodamo sok 2 pomaranč ali grenivk. Otrok naj vsakih 5–10 minut popije nekaj požirkov na sobno temperaturo ohlajene  raztopine. Otrokom, ki bruhajo, lahko ponudimo tudi sicer tako osovraženo kokakolo. Nalijemo jo v kozarec in pustimo 1–2 uri, da ostane brez mehurčkov, otrok pa naj jo vsakih nekaj minut popije nekaj požirkov. Otrok s hudo drisko v prvih 4–12 urah potrebuje 50–100 ml tekočine na kilogram telesne teže.

 

Dieta brez okusa samo še bolj oslabi otroka

Nekdaj je veljalo, da je treba otroku z infekcijsko drisko predpisati strogo dieto z na vodi kuhanim rižem, s prepečencem, prežganko in z nesladkanim čajem iz borovnic. Navodila so se v zadnjih letih spremenila. Študije so tudi pokazale, da gre viroza pri otroku svojo pot, ne glede na predpisano dieto in da slednja driske ne ublaži. Virus se preprosto mora izločiti iz prebavil.

Novejša priporočila o prehrani otroka, ki ima drisko, poudarjajo, naj otrok čim prej začne uživati uravnoteženo, energetsko bogato in lahko prebavljivo hrano. Riž, krompir, banane, prepečenec, kuhano meso, rahlo slane mesne in zelenjavne juhe, kompoti, zelenjava, probiotični mlečni izdelki so popolnoma primerna živila v času akutne driske. Izogibati se je treba le mastnim in zelo sladkim živilom ter ne pretiravati z začimbami. Otrok, ki ga ne silimo v uživanje neokusne diete, se proti okužbi lažje bori in tudi prej okreva.

Pri dojenčkih, ki so hranjeni z mlečnimi mešanicami, lahko le-te med drisko zamenjamo s posebej prilagojenimi, še bolje pa je, če jih ne menjamo. Dojenje naj bo bolj pogosto kot sicer. Če otrok slabo sesa, naj si mati mleko iztisne in mu ga ponudi po žlički.

Pri driski je priporočljivo uživanje kapsul z mlečnokislinskimi bakterijami (na voljo so v lekarnah in specializiranih trgovinah), ki so primerne tudi za otroke. Medicinsko oglje (na voljo je v obliki tablet ali prahu) veže nase strupe in pline. Otrok ga lahko uživa največ 4 dni, vendar le, če uporabo dovoli zdravnik.

 

Zaprtje je pri otrocih pogosta motnja

Trije od stotih otrok, ki obiščejo pediatra, pridejo zaradi zaprtja. Tudi četrtina otrok, ki obiščejo gastroenterologa, ima težave z odvajanjem blata. Zaprtje pri otrocih ni povezano z manj pogostim odvajanjem – slednje je lahko od večkrat na dan do enkrat na 2–3 dni, pač pa z odvajanjem trdega, zasušenega blata, ki ga običajno spremljajo bolečine. Spremembe v prehrani in gibanju, obremenjenost, pomanjkanje spanja, stres, sprememba okolja, navajanje na kahlico, bolezni, … lahko spremeni ritem odvajanja pri otroku.

Poleg premalo gibanja je najbolj pogost vzrok za zaprtje pri otroku nepravilna prehrana: premalo hrane, bogate z vlakninami (premalo svežega sadja, zelenjave), premalo tekočine (vode, nesladkanih sadnih ali zeliščnih čajev, naravnih sadnih in zelenjavnih sokov, …) in preveč hrane, ki je težko prebavljiva in upočasnjuje prebavo (sladkarije, meso in predelani mesni izdelki, konzervirana živila, …). Običajno gre za kratkotrajno motnjo, ki izjemoma traja dalj časa. Če se poleg trdega in zasušenega blata in bolečin ob odvajanju pri otroku pojavljajo tudi izguba teka, slabo počutje, kri v blatu ter krči v trebuhu, je treba obiskati zdravnika. Zaradi strahu pred bolečinami lahko otrok začne zadrževati blato, posledica česar je razširjen končni del danke, otrok pa izgubi občutek za polnost in za potrebo po praznenju.

 

Z vlakninami bogata hrana spodbuja prebavo

Pomembno vlogo pri urejanju otrokove prebave imajo starši. Starši naj poskrbijo, da bo otrok popil vsaj 1–1,5 litra tekočine na dan (ne sladkih gaziranih pijač) in užival hrano, ki pospešuje prebavo: jogurt, surovo sadje (še posebej borovnice, gozdne jagode, marelice, breskve, pomaranče, mandarine, čez noč namočene suhe slive in fige), zelenjavo (primerna je vsa zelenjava, še posebej pa zelenolistnata, ki je odlična v kombinaciji s svežimi jagodami), polnozrnati ali črni kruh, polnozrnate testenine ter stročnice (ne v zrnju). Omejijo naj uživanje peciv iz bele moke, mlečnega riža in zdroba, čokolade, sladkarij, banan, korenja, čokolina, čokolešnika.

V juhe, kosmiče, jogurt ali na solato naj zamešajo žličko ovsenih ali pšeničnih otrobov. Svežo zeleno solato lahko izboljšajo s čičeriko, lečo in sojo. Slednja je tudi odličen nadomestek za meso. Palačinkam naj dodajo suho sadje. Skodelica rozin vsebuje kar 7 gramov dietnih vlaknin, vendar imajo rozine tudi višjo energijsko vrednost. Poskrbijo naj, da bodo obroki vedno ob istih urah, količino mleka pa naj omejijo na pol litra na dan. Otroci lahko pijejo mineralno vodo Donat tudi na tešče. Pri dojenih otrocih prebavo spodbudi pitje sladkanega čaja ne tešče ali vsaj pol ure pred ali po obroku. Zdravnik lahko predpiše uvedbo mlečnega sladkorja na tešče. Pri dojenčkih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami, pomaga prehod na posebne mešanice, ki delujejo proti zaprtosti.

 

 

Junij, 2009

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja