Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Kdaj si lahko težave lajšamo sami?

Po izključitvi resnih vzrokov težav (razjeda na želodcu, želodčni rak) lahko težave z zgago in dispepsijo lajšamo tudi sami. Ob izdaji zdravila brez recepta bo farmacevt bolnika opozoril, da lahko samozdravljenje traja le dva tedna in da morajo v tem času težave popolnoma izginiti, sicer je treba obiskati zdravnika. V Sloveniji sta za samozdravljenje zgage in dispepsije na voljo dve vrsti zdravil z različnim načinom delovanja: starejši antacidi in novejši zaviralci histaminskih receptorjev H2. Ker imata različen način delovanja, se uporaba obeh vrst zdravil ne izključuje, lahko se celo dopolnjujeta.

 

Antacidi so pripravki magnezijevih, aluminijevih in kalcijevih soli, ki postopno nevtralizirajo izločeno želodčno kislino. Učinek je hiter (delujejo v nekaj minutah), a tudi hitro izzveni (učinkujejo nekaj minut do ene ure). Vzamemo jih 1–2 uri po jedi, pred spanjem ali ob pojavu želodčnih težav. Njihov učinek je prehoden in traja le nekaj ur, zato jih je treba zaužiti večkrat dnevno. Učinek lahko podaljšamo, če antacide vzamemo skupaj s hrano. Paziti moramo tudi, da jih ne jemljemo hkrati z ostalimi zdravili, saj lahko ovirajo njihovo absorpcijo.

 

Zaviralci histaminskih receptorjev H2 (npr. ranitidin) zmanjšajo izločanje želodčne kisline. Začetek delovanja je nekoliko počasnejši (pol ure do ene ure), a delujejo dalj časa (do 12 ur). Zaradi te lastnosti so zaviralci H2 še posebno primerni za zdravljenje nočne zgage (v obliki »večerne« tablete). Zaviralci so primerni za odrasle in mladino, starejšo od 16 let.

 

Dispepsija (lat. dys – slabo, pepsio – prebava) je občasna ali stalna bolečina v predelu zgornjega dela trebuha oziroma spodnjega dela prsnega koša. Bolečino pogosto spremlja občutek neprijetnosti in napihnjenosti v želodcu pred jedjo ali po njej, slabost, bruhanje in neješčnost. Nastane kot posledica neravnovesja med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in/ali dvanajstnika.

 

Zgaga je pekoč občutek ali nelagodje v predelu za prsnico, ki se širi od žličke proti grlu. Zgago lahko spremljajo še: kisel ali grenek okus, zadah, vračanje hrane v usta, bruhanje, pekoč jezik in razjede v ustih. Težave so pogostejše pri moških in so izjemno pogoste. Vsaj enkrat na leto naj bi prizadela več kot polovico ljudi.

 

Kako preprečimo zgago?

  • Izogibajmo se hrani in pijači, ki spodbuja izločanje kisline (kava, čaj, gazirane pijače, alkoholne pijače, mastne in začinjene jedi).
  • Obroki hrane naj bodo redni in manjši.
  • Izogibajmo se obrokom hrane neposredno pred spanjem.
  • Priporočamo, da spite z višjim vzglavjem.
  • Izogibajmo se ležanju po obrokih hrane.
  • Opustimo kajenje.
  • Nosimo udobna oblačila, ki naj ne bodo stisnjena v pasu.
  • Če imamo težave s preveliko telesno težo, shujšajmo.

 

Kdaj k zdravniku?

Bolniki z dispepsijo naj obiščejo zdravnika, če:

  • težave nastopijo brez jasnega vzroka in se stopnjujejo,
  • težave po dveh tednih samozdravljenja ne izginejo popolnoma.

 

Takoj pa je treba obiskati zdravnika, če opazimo katerega od spodnjih znakov:

  • bruhanje krvave ali temne vsebine,
  • odvajanje črnega blata,
  • težko požiranje ali zatikanje hrane,
  • dolgotrajna bolečina v trebuhu.

 

 

Marec, 2010

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja