O varanju vedno govorimo v kontekstu prelomljenega zaupanja. Dandanes se nekateri pari dogovorijo, da spolni odnos z drugo osebo ni varanje, če ga pred partnerjem ne prikrivajo. To je gotovo način, kako skušajo ubežati enemu najbolj bolečih občutkov in to je izgubljeno zaupanje. Zvesti spremljevalci izgubljenega zaupanja so distanca, hlad, pomanjkanje iskrene komunikacije, sprenevedanje, prikrivanje resnice in laži.
Nezvestoba se velikokrat začne že pred prvim skokom čez plot. Partnerja čutita, da sta se oddaljila, da se med njima »nekaj dogaja« oziroma »ne dogaja več«. Kljub temu pa te znake radi spregledamo in prevaranega spoznanje o partnerjevi nezvestobi pogosto preseneti. V Sloveniji obstaja nemalo detektivskih agencij, ki se ukvarjajo z opazovanjem (in zbiranjem dokazov) o prevari med možem in ženo. In kako naprej, ko ugotovite, da vas partner vara? To in še nekatera druga vprašanja smo postavili Mileni Svetlin, mag. posl. ved, zakonski in družinski terapevtki ter kandidatki za naziv doktorica zakonske in družinske terapije.
Avtorica: Vesna Vilčnik
Ali spolnost v življenju posameznika igra pomembno vlogo?
Nesporno je, da igra pomembno vlogo, zato jo je smiselno že v začetku postaviti na pravo mesto. Spolnost je bila velik izziv že Freudu, ki pa je zaradi vztrajanja pri nekaterih principih ni mogel razrešiti. V današnjem času pa se je, predvsem zaradi raziskav na različnih področjih, pogled nanjo precej spremenil. Spolnost je danes postavljena v središče odnosov. Igra osrednjo vlogo v večini intimnih odnosov in ni več samo izraz človeške nagonske narave. Predstavlja najsubtilnejši način medosebnega odnosa, kjer se pokaže posameznikova ranljivost. Bistvo spolnosti je v iskanju odnosa z drugim in hkrati ohranitvi čuta zase. Posameznik na prav poseben način pokaže, kdo je, kako doživlja sebe, kako sprejema druge ter kakšnega dialoga je sposoben sam s sabo in z drugimi.
Mož prevara ženo ali obratno. Kaj doživlja tisti, ki je prevaral?
Na prvi pogled je videti, da je bistvo prevare spolnost in ugodje, vendar gre pri varanju predvsem za zadovoljevanje potrebe po povezanosti z drugimi. Ironično je, da tisti, ki vara, te potrebe ne more zadovoljiti tam, kjer bi jo lahko, doma v odnosu z možem/ženo. Strokovnjaki so ugotovili, da je bistvo prevare v načinu doživljanja bližine. Tisti, ki vara, čuti željo po globoki in tesni povezanosti, istočasno pa ga je ravno te povezanosti najbolj strah. To v njem povzroča vedno večjo napetost. Ker neizmerno hrepeni po povezanosti in odnosu, napetost zmanjša preko prevare, čeprav je omejena samo na telesnost. Moža oziroma ženo doživlja kot nevarnega, zato v intimnem odnosu z njim vzpostavi distanco ter se ga oziroma se je čustveno in telesno izogiba. Istočasno pa ga ni/je ni strah okužb pri spolnih odnosih z neznanci, nima pomislekov obiskati prostitutko ali imeti zunajzakonskega razmerja.
Kaj so običajni razlogi, da v partnerski zvezi ali zakonu nekdo skoči čez plot oz. prevara partnerja?
Razlogov je toliko, kot je ljudi, ki varajo. Mogoče bi bilo bolj smiselno kot o razlogih govoriti o vzorcih vedenja. Dinamika temelji na vzorcu »kdor je blizu, je nevaren«, ki se ga je posameznik naučil kot otrok v primarnih odnosih s starši ali skrbniki. Gre za popačeno doživljanje varnosti, zato beži in se umakne takoj, ko se mu prebudi nezavedni strah iz preteklosti. Krivdo pa običajno pripisujejo sedanji ženi oz. možu. Motiv pri prevari ni spolnost ali ugodje, ampak odstranitev in premestitev bolečih otroških občutij v prevaranega partnerja.
Povedati ali ne povedati prevaranemu? Kaj menite o reku »kar ne veš, ne boli«?
Prevarani globoko v sebi ve za prevaro in išče potrditve za svoje slutnje. Čuti jo, čeprav je mogoče ne zna ubesediti. Omajano je zaupanje, ni sproščenosti in spoštovanja v odnosu. Prevara pride na dan, posebno tista, ki traja dlje časa. To je čas, poln dvomov, stisk, sumničenj, žalosti, jeze, izdaje. Rek »kar ne veš, ne boli« na koncu vedno boli.
Kakšna je razlika, če gre za enkratno avanturo ali če ima nekdo v zvezi stalnega ljubimca/ljubimko?
Tako avanture kot tudi dolgotrajno varanje so privlačne predvsem zato, ker se ni treba potruditi, da bi drugemu ugajali, dosegli njihove standarde ali pridobili potrditve za svoje impulze in želje. Spolnost predstavlja nadomestek za pravi, intimni odnos, ki ga niso sposobni vzpostaviti oziroma vzdrževati. Tak posameznik vedno znova beži pred intimo, čeprav si jo zelo močno želi. Brez nje zelo težko živi, zato jo zamenja zgolj za spolnost.
Je skok čez plot razlog za ločitev?
Da in ne. Univerzalnega odgovora ni, vsak par mora poiskati svojega.
Kako lahko pri razrešitvi bolečine, stiske, jeze, zamere pomaga terapevt?
Prevaro moramo razumeti kot željo in potrebo po razrešitvi zelo bolečih občutij. Terapevt bo v terapevtskem procesu partnerjema pomagal, da bosta vzpostavila nov odnos. Cilj je spreminjanje njunega odnosa in ne spreminjanje posameznika. Prevara je v bistvu mehanizem obrambe, s katerim se tisti, ki vara, želi znebiti bolečih občutkov nemoči, jeze, ponižanosti, osramočenosti, prezrtosti in jih prenesti na prevaranega partnerja. Glede na to, da njegova travma v otroštvu ni predelana, se v njem pojavi potreba po predelovanju travmatične izkušnje preko mehanizma kompulzivnega ponavljanja. Ta človeka sili, da nezavedno ponavlja vsebine, ki niso razrešene, toliko časa, da doživi razbremenitev in zadovoljiv zaključek boleče situacije iz preteklosti. Naloga terapevta je, da posamezniku nudi prostor, ki je zanj varen, kjer je sprejet in razumljen, da lahko zadovoljivo predela travmatične dogodke iz preteklosti.
Kako v teh nemirnih in bolečih časih zakona zaščititi otroke, ki običajno čutijo, da se nekaj dogaja?
Partnerski konflikt se otrok ne bi smel dotaknil, na take situacije niso pripravljeni. Pri nezvestobi odnosi mati‒otrok, oče‒otrok in mati‒oče doživijo velike spremembe. Potrebno je razviti nova pravila, predvsem na partnerskem področju, in primerne načine delovanja, kjer bodo otroci lahko ohranili starše. Otroci bodo čutili ves nemir, žalost, jezo, sram svojih staršev. Največja krivica se jim bo zgodila, če se bodo morali odločati, kdo od staršev ima prav.
Lahko v primeru skoka čez plot iščemo oz. najdemo krivca? Sta vedno kriva oba ali je bolje govoriti o odgovornosti obeh?
Za varanje se ne išče krivca. Za prevaro je odgovoren izključno tisti, ki vara, torej storilec. Razmejitev je jasna in ne moremo manipulirati, da je vsaka stran malo kriva. Ničelna toleranca, tako kot pri nasilju, zlorabah … Mož se ob ženi lahko počuti manjvrednega zaradi katerega koli razloga, lahko se počuti nesprejetega tudi v primarni družini, vendar to ne opravičuje dejstva, da prevara ženo. Odgovorno bi bilo, da pred prevaro pove, kako se počuti, čeprav ne ve, zakaj tako čuti.
Je zvestoba sploh še »v modi«? Je smiselna, se splača? Zakaj?
Zvestoba je vrednota, ki nikoli ne bo izgubila svoje vrednosti in teže. Kaže na čustveno zrelost in trdnost odločitve tistega, ki vstopa v odnos. Če je smiselna? Odgovor je enak, kot če bi se vprašali, ali je sreča smiselna. Tukaj imamo vsi odgovore, zelo argumentirane.
