Normalno je, da hodimo na stranišče 6- do 8-krat v enem dnevu. Ljudje, ki trpijo za urinsko inkontinenco, hodijo na stranišče tudi na nekaj minut. K temu jih prisili že majhna količina urina, ki je ne morejo zadržati. Preden gredo od doma, morajo razmisliti, kje bodo imeli na voljo stranišče. O tej okvari bolniki redko spregovorijo, saj jih pri tem ovira sram in še vedno prisotno nerazumevanje problematike inkontinence med znanci, prijatelji in celo partnerji.
O problematiki inkontinence je z nami spregovorila predsednica društva Mena Lorena Meglič.
Avtor: Andreja Hergula
Že majhna količina urina je »usodna«
Normalen mehur naj bi zadržal 400–500 ml tekočine. Če na dan spijemo optimalno količino tekočine (1,5–2 litra), naj bi se mehur napolnil v 3–4 urah. To pomeni, da je običajna praksa, da gremo v enem dnevu na stranišče šest- do osemkrat. Ljudje z okvaro pa hodijo na stranišče tudi na nekaj minut (tudi 44-krat v 24 urah). Na stranišče jih namreč sili že majhna količina urina, ki je ne morejo zadržati. Pri enem odvajanju je normalna količina že okrog 300 ml. Človek spozna, da ima urinsko inkontinenco, ko na perilu preko celega dne ali občasno opaža vlažne madeže, ko pogosto hodi na stranišče in da mu urin uhaja pri živčnosti, kašljanju, kihanju, močnem smehu, dvigovanju bremen, hoji po stopnicah ali hribu navzdol, celo pri delu s tekočo vodo.
Inkontinenca ne prizadene le starejših
Ljudje zmotno mislijo, da je inkontinenca bolezen starosti, a to ne drži popolnoma. Lorena Meglič zatrjuje, da se pri njih zaradi tovrstnih težav oglašajo tudi mlade ženske, ki še niso rodile. Natančnega podatka o obolelih v Sloveniji nimamo, mednarodna statistika pa pravi, da do 64. leta starosti doleti inkontinenca 30 odstotkov žensk in 5 odstotkov moških, po 70. letu starosti pa je prizadetih kar 70 odstotkov žensk. Podatki Mednarodnega združenja za inkontinenco kažejo, da kar 70 odstotkov žensk nikoli ne pristopi k zdravljenju urinske inkontinence.
Krive so neutrjene mišice
Inkontinenca se pogosto pojavi zaradi neutrjenosti mišic medeničnega dna. V perimenopavznem obdobju, ki se začne okrog 40. leta, pripomore k nastanku okvare nižanje količine estrogena v telesu. Estrogen je namreč pomemben zato, ker bistveno vpliva na trdnost mišic medeničnega dna. Velikokrat pa ostane vzrok nepoznan.
Stresna, urgentna in mešana inkontinenca
Obstajajo trije različni tipi okvare: stresna, urgentna in mešana inkontinenca. Najpogostejša in tudi najlažje ozdravljiva je stresna, ki prizadene polovico žensk. Urin uide ob kašljanju, kihanju, smehu, dvigovanju bremen ali pri hoji po stopnicah ali hribu navzdol. Kljub poimenovanju stresna inkontinenca ni povezana s psihičnim stresom. Urgentna inkontinenca je najhujša oblika, saj lahko urin nenadzorovano uide kjerkoli in kadarkoli, tudi na poti do stranišča, prizadene pa kar 35 odstotkov žensk. Te ženske gredo na stranišče pred odhodom od doma še enkrat, četudi so pred tem že izpraznile mehur. Običajno se gibljejo le tam, kjer so stranišča pri roki. Pri tretjem tipu pa sta združeni stresna in urgentna inkontinenca.
Izogibajmo se dražeči hrani
Pri zdravljenju urgentne urinske inkontinence je zelo pomembna prehrana. Izogibati se je treba vsaki hrani, ki dražeče vpliva na mehur, in sicer česnu, čebuli, močnim začimbam, kavi, kakavu, čokoladi, pravemu in zelenemu čaju ter diuretičnim pijačam in alkoholu, še posebej pivu.
Vsa telovadba ni prepovedana
Odsvetovano je dvigovanje težjih bremen, saj se s tem slabša moč mišic medeničnega dna, ki so pri ženskah skorajda vedno glavni krivec za nastanek urinske inkontinence. Telesna aktivnost je vsekakor priporočljiva, še posebej pilates, ki ima v vadbo vključene elemente za utrjevanje mišic medeničnega dna. Ženske pa žal ob pojavu inkontinence že same prenehajo s telesnimi aktivnostmi, ker jim je uhajanje urina zelo moteče.
Pripomočki in zdravljenje okvare
Bolnice nosijo inkontinenčne vložke, ki so narejeni iz povsem drugih materialov kot menstrualni vložki. Ta material vpija urin in ne oddaja vonja. Okvaro lahko pozdravimo ali vsaj omilimo. Stresno urinsko inkontinenco je mogoče v 97 odstotkih primerov uspešno pozdraviti s TVT-operativnim posegom. Poseg, ki traja pol ure, lahko opravijo v lokalni, splošni ali področni anesteziji, pacientke pa zapustijo bolnišnico dan po posegu. Urgentno urinsko inkontinenco zdravimo s Keglovimi vajami, stimulacijami, z zdravili, ki jih predpiše zdravnik, in s treningom mehurja, ki ga delamo tako, da ob prvem alarmu za stranišče preprosto ne gremo na stranišče in tako postopno podaljšujemo čas uriniranja, da sčasoma pričnemo normalno urinirati na 3–4 ure. Mešano urinsko inkontinenco zdravimo s Keglovimi vajami in z zdravili. Ko bolnice ozdravijo, ne potrebujejo več ščitnikov perila.
Bolnike je sram
Lorena Meglič razlaga: »Inkontinenca je v vsakdanjem življenju uničujoča, vsaj zame je bilo tako. Povzroča veliko socialno izolacijo, saj se ženske zaradi sramu in občutka, da imajo vonj po seču, raje osamijo. O njej preprosto ne govorijo z nikomer, tudi s prijatelji in partnerji ne, po mojih desetletnih izkušnjah dela na tem področju pa tudi zdravniku zaupajo težave šele po več letih. Pri nas se oglašajo ženske, ki zaradi inkontinence trpijo že dvajset in več let. Pri teh bolnicah preostane samo še zdravljenje z zdravili. Pogosto se tudi zdravnik odzove malce nerodno, kar je pri nas preveč pogost pojav, in z njim največkrat zapečati usodo bolnice. Bolnica tiho trpi in se nekako vda v usodo. Tudi prijatelji in partnerji, ki niso seznanjeni s problematiko inkontinence, se lahko odzovejo zelo nerodno, še huje kot neosveščeni zdravniki, vsekakor pa lahko zaupajo nam (društvu Mena, o.p.n.), saj je bolnicam zagotovljena anonimnost, poleg laične pa jim nudimo tudi strokovno pomoč.«
Če potrebujete individualni pogovor …
V Sloveniji so odprta štiri društva, ki se ukvarjajo z inkontinentnimi bolniki. V Ljubljani deluje društvo Inko, v Mariboru sta odprti dve društvi, Mena – humanitarna organizacija za pomoč ženskam, prizadetim z inkontinenco in menopavzo in društvo Inkont, v Kopru pa se lahko obrnete na Društvo inkontinentnih bolnikov Obale. V društvih izvajajo zdravniška predavanja po različnih krajih Slovenije in omogočajo brezplačne zdravniške nasvete ter individualna svetovanja bolnicam.
Ali veste, da …
… da so še leta 1970 v Veliki Britaniji urinsko inkontinenco obravnavali kot neke vrste posledico spolne promiskuitete. Danes pa vemo, da urinska inkontinenca ni povezana z menjavo partnerjev, saj je eden glavnih vzrokov za njen nastanek ohlapnost mišic medeničnega dna. Na Tajvanu že majhne deklice pripravljajo na spolnost in tam inkontinenca skorajda ni prisotna. Na Danskem dekleta že v osnovni šoli preventivno učijo izvajati vaje za utrjevanje mišic medeničnega dna.
… da obstaja tudi analna inkontinenca, ki je redkejša, z njo pa se po uradnih podatkih ubada pet odstotkov prebivalstva. Simptomi, ki to bolezen spremljajo, so naslednji: občasno ali trajno uhajanje vetrov, sluzi ali blata. Najpogostejši vzroki za nastanek so okvara mišice zapiralke ob porodu, nesreči, ob kirurškem posegu ali zaradi okvare živčevja, ki oživčuje mišico zapiralko. Analno inkontinenco zdravimo s Keglovimi vajami, stimulacijami in z zdravili, pomembna pa je tudi pravilna prehrana. Uhajanje blata lahko omilimo z analnimi čepi za enkratno uporabo in so lahko v črevesu do 12 ur. V tem času pa se lahko brez težav odpravimo po opravkih, na izlet, kopanje itd., saj preprečuje tudi širjenje neprijetnih vonjav in tako pomembno izboljša kakovost življenja.
Januar, 2010
