Vsak, ki je imel kdaj težave z atopijskim dermatitisom, ve, da so prehodna obdobja, še posebej iz jeseni v zimo, kritična za kožo, ki za te spremembe ni niti najmanj hvaležna. Kaj je pravzaprav celostno gledano atopijski dermatitis, zakaj z zimo ni kompatibilen in kako koži čim bolj olajšati stanje, nam je zaupala Maja Benko, dr. med., spec. dermatologinja.
Avtorica: Anja Kuhar Glišić
Kaj je atopijski dermatitis in kaj privede do pojava bolezni?
Atopijski dermatitis (AD) ali nevrodermitis je kronična, kronično ponavljajoča, vnetna, srbeča bolezen, ki se pogosto pojavlja v družinah z drugimi atopijskimi boleznimi (astma, seneni nahod ali alergijsko vnetje oči). Je ena izmed najpogostejših nenalezljivih bolezni, ki prizadene 20 % otrok in 2–8 % odraslih v večini razvitih držav sveta. Pri večini bolezen izbruhne v zgodnjem otroštvu in le tretjina bolnikov je prvič zbolela v odraslem obdobju.
Vzroki nastanka AD niso popolnoma jasni, gotovo pa sodeluje več dejavnikov, med katerimi sta zelo pomembna dednost in okvarjeno delovanje kožne pregrade, ki je posledično suha, bolj prepustna za alergene, bakterije, viruse in dovzetnejša za vplive dražečih snovi iz okolja. Vzrok je okvara v tvorbi strukturnih proteinov in motnja v presnovi maščob. Prav tako imunski sistem bolnikov deluje drugače. Pri bolnikih z AD ugotavljamo tudi nenormalno mikrobno kolonizacijo kože s škodljivimi organizmi, kot so stafilokoki (Staphylococcus aureus) in Malassezia sp. ter posledično nagnjenost k okužbam kože. Vse bolj se izpostavlja tudi pomen stresa in pomanjkanja spanja.
Kakšni so najznačilnejši simptomi AD in kako postavimo diagnozo?
Običajno gre za kroničen potek bolezni s poslabšanji in izboljšanji, prisoten je srbež, lahko astma ali alergijski rinitis. Pri dojenčkih in otrocih do drugega leta starosti AD prizadene predvsem obraz, lica, zgornji del trupa in iztezne predele okončin. Pri večjih otrocih so prizadeti predeli gležnjev, zapestja, prsti rok in nog ter iztezni deli okončin. Pri večjih otrocih in mladostnikih so prizadeti predvsem pregibi sklepov, komolčne in kolenske kotanje, hrbtišče rok, predel narti in prstov rok in nog; pri odraslih so poleg mest, značilnih za mladostnike, prizadeti tudi obraz, veke in vrat.
Kožne spremembe so simetrično razporejene, neostro omejene od zdrave kože, koža je pordela, prisotne so lahko papule, vezikule, pri otrocih je vnetje lahko akutno z rosenjem, medtem ko je koža pri dolgotrajnih spremembah suha, zadebeljena in luščeča. V katerem koli obdobju se lahko AD generalizira in prizadene kožo celega telesa.
Diagnozo AD postavimo glede na značilno klinično sliko za določeno starostno obdobje in glede na podatke, ki jih pridobimo s pomočjo pogovora z bolnikom. Zaenkrat ne poznamo nobenega laboratorijskega testa, ki bi potrdil atopijski dermatitis.
Kaj še poslabšuje atopijski dermatitis?
Poznamo specifične in nespecifične poslabševalce. Nespecifični so številne dražeče snovi iz okolja, ki lahko poslabšajo AD (volna, kemikalije, voda, mikrobi in alergeni); na AD negativno vpliva tudi onesnaženost zraka z avtomobilskimi izpusti in izpostavljenost tobačnemu dimu.
Specifične poslabševalce lahko dokažemo s pomočjo vbodnih testov, to so aeroalergeni, pelodi trav, dreves ter tudi hišna in mokasta pršica in živalski epitelij. V primeru preobčutljivosti na hišno in mokasto pršico si lahko pomagamo z rednim čiščenjem domačega okolja in s pomočjo prevlek za vzmetnice ter rednim pranjem posteljnine na 60 °C. Pri majhnih otrocih so pogosti poslabševalci tudi prehrambni alergeni (jajca, mleko, soja, pšenica, arašidi, lešniki).
AD se lahko poslabša ob prebolevanju virusnih ali bakterijskih obolenj, ob čustvenem stresu.
Zakaj se AD pozimi še poslabša?
Bolniki z AD imajo pozimi dokazano več srbeža, njihova koža pa je bolj suha – vzroke za to gre iskati v nižji vlažnosti zraka, obilnem oblačenju ter draženju z grobimi materiali.
Natančne povezave med podnebnimi spremembami (jesenski in zimski letni čas, nenadne spremembe vremena, nenadni padec temperature, pomanjkanje sonca) in poslabšanjem AD znanstveniki za zdaj še niso odkrili. Strokovnjaki menimo, da do poslabšanj pride predvsem zaradi okvarjene kožne bariere pri bolnikih z AD, saj se ta ne more enako prilagajati vsem navedenim spremembam vremena. Zato med poslabševalce AD spadajo tudi hladen in suh zrak v zimskem času ter nenadne spremembe temperature iz prevročega v prehladno ozračje.
Kakšno nego potrebuje koža bolnikov z AD pozimi, ko je še bolj občutljiva?
Kožo umivamo natančno in nežno, da se mehansko zmanjša količina bakterij na njej. Za kratek čas ob poslabšanjih uporabljamo antiseptična mila ali antiseptik natrijev hipoklorit, sicer se svetuje umivanje s sindeti – sintetičnimi mili, peneče kopeli se odsvetuje. Ko koža ni akutno poslabšana, se priporoča uporaba oljnih kopeli. Sicer se priporoča kratkotrajno umivanje z vodo zmerne temperature. V nekaj minutah po umivanju je treba kožo navlažiti in negovati s kremami. Tudi pozimi mora temperature vode pri prhanju ostati zmerna.
Človek z AD je lahko zaradi srbečice, ki se v zimskem času še močneje pojavlja, v veliki stiski, s čim vse si lahko pomaga?
V prvi vrsti si lahko pomagajo s temeljnim zdravljenjem AD: lokalni kortikosteroidi, inhibitorji kalcinevrina in ustrezne negovalne kreme. Po nekaterih majhnih študijah, ki potrebujejo še nadaljnje potrditve, naj bi k preprečevanju zimskega poslabšanja AD prispevalo nadomeščanje z vitaminom D, nekateri omenjajo, da pomaga tudi uporaba s srebrom impregniranih oblačil ali svilenih oblačil. Pametno je vzdrževati nižje temperature v prostorih in ustrezno vlažnost (vlažilniki prostorov), se izogibati izpostavljenosti hladnemu vetru in grobim tkaninam (volna, sintetična oblačila) ter prekomernemu oblačenju, ki vodi v potenje. Svetujemo lahka bombažna in svilena oblačila za spanje, da se prepreči nočno potenje in dodatno draženje kože.
Zadnje izdane evropske smernice za zdravljenje AD, izdane januarja 2018, so podale mnenje, da ne priporočajo zdravljenja AD z naslednjimi metodami: bioresonanca, homeopatija, fitoterapija, kitajska zeliščna medicina in akupunktura, h katerim pa se še vedno zateče veliko bolnikov z AD.
Ker je AD izredno duševno obremenjujoča bolezen (neprestan srbež, vidne spremembe na koži, poslabšanje ob izpostavitvi stresu), je dobrodošla tudi pomoč psihologov (psihosomatsko svetovanje, psihoterapevtski pristopi, relaksacijske tehnike, avtogeni treningi). Vse to lahko pomaga prekiniti začaran krog srbeža in praskanja, ki je dodaten sprožilni dejavnik.
Kaj torej v zimskih mesecih lahko naredimo sami, da bi izboljšali stanje AD?
Ključnega pomena je nega kože ter izogibanje zgoraj navedenim poslabševalcem (volna, grobi sintetični materiali, izpostavljenost mrazu, vetru), vzdrževanje ustrezne nizke temperature in vlažnosti prostorov (uporaba vlažilnikov v prostorih) ter izogibanje prekomernemu toplemu oblačenju, kajti tudi potenje je lahko poslabševalec. Ob tem svetujem še izogibanje okužbam, stresu in dovolj spanja.
