Mrzle noge pozna skoraj vsak. Pri nekaterih se pojavijo občasno, ob hladnem vremenu ali stresu, pri drugih pa to postane dolgotrajno stanje, ki povzroča nelagodje, moti spanje ali celo omejuje vsakodnevne dejavnosti. Sindrom mrzlih nog ni uradna medicinska diagnoza, je pa razširjen pojav, ki lahko kaže na različne telesne in duševne težave. Razumevanje teh nam lahko pomaga, da pravočasno ukrepamo.
Mrzle noge so najpogosteje posledica slabše prekrvavitve, hormonskih nihanj ali odziva telesa na mraz in stres. Pogosteje se pojavljajo pri dolgotrajnem sedenju, hormonskih motnjah, anemiji ali sladkorni bolezni. V večini primerov so nenevarne, včasih pa lahko opozarjajo na resnejše zdravstvene težave.
Vzrok za mrzle noge in stopala je najpogosteje povezan s prekrvavitvijo. Ko je krvni obtok v stopala zmanjšan, jih doseže manj tople krvi, zato se hitreje ohladijo. To se lahko zgodi iz povsem običajnih razlogov (npr. zunanji mraz), lahko pa je povezano z določenimi zdravstvenimi stanji.
Mrzle noge ponoči se pogosto pojavijo zaradi naravnega znižanja telesne temperature v večernih urah in upočasnjene prekrvavitve v mirovanju. Ob tem imajo pomembno vlogo tudi hormoni, zlasti melatonin, ter stres, ki povzroča zoženje žil v okončinah. Težava je lahko izrazitejša pri slabši cirkulaciji, hormonskih nihanjih ali kroničnem stresu in lahko moti kakovost spanja.
Mrzle noge ponoči imajo pogosto enake vzroke kot čez dan, le da so zaradi mirovanja in hormonskih vplivov bolj izrazite.
Pretok krvi do stopal se pogosto upočasni pri osebah, ki veliko sedijo ali stojijo brez gibanja, in pri kadilcih, saj nikotin oži žile. Pretok krvi pa zmanjšuje tudi povišani holesterol v krvi oziroma ateroskleroza, ki oži žile. Ko so žile zožene ali obremenjene, se kri težje prebije do stopal, kar povzroči občutek mraza, včasih tudi ščemenje ali otrplost.
Preberite tudi: Lipoprotein (a) – nevarna oblika holesterola LDL
Vzrok za mrzle noge je lahko tudi anemija ali slabokrvnost. Če telo nima dovolj rdečih krvničk ali hemoglobina, kri slabše raznaša kisik in toploto. Ljudje z anemijo pogosto navajajo mrzle noge in roke, utrujenost ter pomanjkanje energije. Pomanjkanje železa je eden najpogostejših razlogov za anemijo, še posebej pri ženskah.
Preberite tudi: Anemija (slaba kri): glavni vzroki, simptomi in kako jo odpraviti
Težave s ščitnico prav tako lahko botrujejo mrzlim stopalom. Premalo aktivna ščitnica (hipotiroza) upočasni presnovo, kar lahko vpliva na znižanje telesne temperature in občutek mraza, zlasti v okončinah. Pogosto so prisotni tudi suha koža, utrujenost, počasnejše delovanje prebave in povečana občutljivost na mraz.
Preberite tudi: Ko je ščitničnih hormonov premalo
Pri raynaudovem sindromu gre za patološko spremembo – prekomerno zoženje žil, ki oskrbujejo s krvjo oddaljene dele prstov, običajno od prvega členka naprej. To je prekomerna reakcija na zunanji dražljaj, običajno je to mraz.
Preberite tudi: Zimske težave: ozebline, omrzline in Raynaudov sindrom
Pri nekom brez raynaudovega sindroma na mrazu pride do normalne vazokonstrikcije (krčenja žil). Prsti enakomerno pobledijo in to navadno traja krajši čas, po tem pa krčenje žil popusti in prekrvavitev se ponovno poveča. Pri raynaudovem sindromu je to krčenje žil izrazitejše in dolgotrajnejše. Normalno obarvana in bleda koža sta ostro razmejeni. Po navadi se morajo ljudje vrniti v topel prostor in migati s prsti. Velikokrat pride tudi do pomodrovanja prstov; prsti postopno pordijo in šele pozneje se koža normalno obarva.
Najpogostejši vzrok za napad je izpostavljenost mrazu pa tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na reaktivnost žil. Velikokrat vidimo raynaudov fenomen pri kadilcih. Vplivajo pa tudi druge oblike adrenergične aktivnosti, kot je stres, večje količine spodbujevalcev adrenergičnih receptorjev, kot sta kava ali čaj. Vsi ti dejavniki prek živčevja signalizirajo žilam, da se morajo skrčiti. Izpostavljenost mrazu je tako le sprožilec in ne osnovni dejavnik.
Manj znano, a pogosto pomembno dejstvo je, da na temperaturo nog vplivajo tudi čustva. Ob stresu ali tesnobi se telo pripravlja na »boj ali beg«, zato se kri preusmeri v večje mišice in vitalne organe. Okončine se posledično ohladijo. Ljudje, ki doživljajo kronični stres, tesnobo ali stalno notranjo napetost, so pogosto bolj dovzetni za mrzle noge, ne glede na temperaturo okolja.
Preberite tudi: Sto nalog stresnega hormona
Eden od dejavnikov za pojav mrzlih stopal je tudi diabetes. Dolgotrajno povišan sladkor lahko poškoduje žile in živce. To vpliva na prekrvavitev in občutek v okončinah. Mrzle noge niso vedno znak sladkorne bolezni, lahko pa so eden od zgodnjih opozorilnih simptomov. Kasneje se lahko pojavijo še mravljinci, otrplost ali pekoč občutek.
Preberite tudi: Diabetes povzroča okvare živčevja
Premalo gibanja je prav tako lahko vzrok, da so naša stopala hladna. Kadar večino dneva presedimo, kri zastaja v spodnjem delu telesa. Redno gibanje je ključno za dober pretok krvi in občutek toplote v stopalih.
Preberite tudi: Gibanje tudi v mrzlem – a po pameti!
Hormoni imajo zelo pomembno vlogo pri nastanku in intenziteti mrzlih nog, saj neposredno vplivajo na presnovo, prekrvavitev, uravnavanje telesne temperature in stresni odziv.
Najpogostejši hormoni, ki vplivajo na pojav mrzlih nog, so ščitnični hormoni (T3, T4). Kot smo že omenili, ščitnica uravnava hitrost presnove. Ko je njenih hormonov premalo, se presnova upočasni, zato telo proizvaja manj toplote, zožijo se žile v okončinah, pojavijo se občutek mraza, suha koža in utrujenost, roke in noge pa so izrazito hladne, tudi v toplem okolju.
Estrogen in progesteron sta pri ženskah prav tako pomembna dejavnika. Estrogen vpliva na širjenje in krčenje krvnih žil. Ko je estrogena premalo (npr. v drugi polovici ciklusa, med dojenjem ali v menopavzi), se žile pogosteje zožijo, prekrvavitev v nogah pade in pojavi se občutek hladnih stopal in rok.
Progesteron vpliva na zadrževanje tekočine in temperaturo telesa. Ko progesteron upade (pred menstruacijo), se telesna temperatura rahlo zniža, občutljivost na mraz pa se poveča.
V menopavzi lahko ženske doživljajo kombinacijo vročinskih oblivov in nasprotnega pojava – hitro ohlajanje okončin. Hormonska nihanja povzročajo nestabilnost termoregulacije, zato so mrzle noge precej pogoste.
Pomembno vlogo ima tudi kortizol, osrednji hormon stresnega odziva »boj ali beg«. Ko smo pod stresom ali občutimo tesnobo, se krvne žile v okončinah zožijo, kri pa se preusmeri v večje mišične skupine in vitalne organe. Posledično lahko stopala in dlani postanejo hladni, občutek toplote v telesu pa se zmanjša.
Ob hitrih in intenzivnih čustvenih odzivih, kot so strah, šok ali nenadna živčnost, se sprostita adrenalin in noradrenalin. Takrat pride do naglega krčenja žil v nogah, koža pobledi in se ohladi, pogosto pa se pojavi značilen občutek »ledenih nog«.
Pri kroničnem stresu je ta vzorec stalno prisoten, zato imajo ljudje pogosto mrzle noge tudi takrat, ko se jim ne dogaja nič posebno vznemirljivega.
Insulin uravnava sladkor v krvi. Dolgotrajno povišan krvni sladkor poškoduje žile in živce v nogah (diabetična nevropatija). Čeprav to ni klasičen hormonski mehanizem, gre za endokrinološko motnjo, ki vpliva na slabšo prekrvavitev, oslabljene živčne signale, občutek mraza, mravljinčenja ali otrplosti v nogah.
Melatonin vpliva na znižanje telesne temperature v večernih urah. Pri osebah, ki slabo spijo ali delajo v izmenah, so mrzle noge pred spanjem lahko še izrazitejše. Gre za fiziološki pojav, ki sam po sebi ni bolezenski.
Preberite tudi: Ste pod vplivom hormonov?
Zakaj so noge mrzle?
- slabša prekrvavitev in zožene žile
- hormonska nihanja in stres
- anemija, sladkorna bolezen ali premalo gibanja
Če se mrzle noge pojavljajo občasno in je to povezano z mrazom, ni razloga za skrb. Vendar moramo biti pozorni, če se pojavijo tudi bolečina v nogah ali stopalih, spremembe barve kože (modrikasta, zelo bleda), pogosti krči, mravljinci, če se pojavijo rane na stopalih, ki se ne celijo, pa tudi ob nenadni utrujenosti, izgubi las ali suhi koži. V teh primerih je priporočljivo, da se posvetujemo z zdravnikom, saj lahko mrzle noge kažejo na motnje v delovanju krvnega obtoka, ščitnice ali živčevja.
Prvo, kar lahko naredimo, je gretje. Nosimo nogavice, ki so izdelane iz volne ali drugega materiala, ki dobro zadržuje toploto. Bombaž ni najboljša izbira. Stopala si lahko ogrejemo tudi s termoforjem ali električno grelno blazino. Pomaga tudi topla kopel za noge, ki ji dodamo eterična olja – olje rožmarina ali evkaliptusa spodbuja prekrvavitev.
V svoje življenje uvedimo več gibanja. Krajši sprehodi, kroženje z gležnji, dvigovanje na prste in raztezanje meč spodbudijo pretok krvi in ogrejejo stopala. Pomaga tudi, če čez dan ne sedimo predolgo v enakem položaju.
Stopala si lahko tudi zmasiramo. Masaža poveča prekrvavitev in sprosti napetost. Uporabite lahko olje z rožmarinom, ingverjem ali cimetom, ki imajo grelni učinek. Druga, podobna možnost je nežno trenje ali valjček. Drgnjenje stopal z mehko brisačo ali masažnim valjčkom aktivira živčne končiče in izboljša mikrocirkulacijo.
Poskrbimo za zadosten vnos tekočine in ustrezno prehrano. Dehidracija lahko vpliva na cirkulacijo. Hkrati poskrbite za prehrano, ki vsebuje veliko železa (stročnice, rdeče meso, špinača), magnezija, maščobnih kislin omega-3 in vitamina B12.
Preberite tudi: Železo v hrani: kako izboljšati raven železa v krvi?
Kot rečeno, so mrzle noge lahko povezane tudi s stresom. Če na nas pritiska stres, si lahko pomagamo s tehnikami globokega dihanja, vajami iz čuječnosti ali meditacijo, tudi jogo. Privoščimo pa si lahko tudi tople večerne rituale pred spanjem (npr. topel čaj, sprostitvene vaje).
Pomembno je, da poskrbimo za udobno obutev. Pretesni čevlji namreč ovirajo prekrvavitev. Izberimo udobno, nekoliko širšo obutev, ki omogoča naravno gibanje stopala.
V določenih primerih je treba obiskati zdravnika. Pojdite k zdravniku, če so vaše noge mrzle ne glede na okolje in toploto in če se pojavijo še drugi simptomi (utrujenost, vrtoglavica, spremembe na koži).
Zdravnika obiščite tudi v primeru, ko sumite na slabo prekrvavitev ali težave s ščitnico, imate sladkorno bolezen ali če so stopala pogosto otrpla ali boleča.
Zdravnik lahko opravi preiskave, kot so krvna slika, pregled ščitničnih hormonov ali ultrazvok žil, da ugotovi, ali je vzrok fiziološki ali morda povezan z življenjskim slogom.
Mrzle noge v toplem okolju so pogosto posledica slabše prekrvavitve, hormonskih nihanj, stresa ali Raynaudovega sindroma.
Da. Zožene ali poškodovane žile zmanjšajo dotok tople krvi v stopala, kar povzroča občutek mraza.
Da. Ob stresu se sproščajo stresni hormoni, ki zožijo žile v okončinah in zmanjšajo njihovo prekrvavitev.
Premalo delujoča ščitnica lahko upočasni presnovo in povzroči občutek mraza, zlasti v rokah in nogah.
Če so stalne, boleče, spremljane s spremembo barve kože, otrplostjo ali ranami, je potreben pregled.
Mrzle noge so večinoma nenevarne, lahko pa opozarjajo na težave s prekrvavitvijo, hormoni ali presnovo. Če se pojavljajo pogosto ali jih spremljajo drugi simptomi, je potreben posvet z zdravnikom. Pravočasno ukrepanje je ključ do preprečevanja zapletov.