Bolnikov z visokim krvnim tlakom je vse več, naraščanje incidence pa gre vzporedno z naraščanjem incidence sladkorne bolezni in debelosti. Vsa tri obolenja se pogosto pojavljajo skupaj, pojasnjuje predsednica sekcije za arterijsko hipertenzijo asist. mag. Jana Brguljan Hitij, spec. interne medicine, iz Bolnišnice Petra Držaja v Ljubljani.
Avtorica: Mojca Šimenc
Zakaj se kvni tlak ob izrednih dogodkih, na primer pred operacijo, dvigne?
Krvni tlak je zelo variablien in se dvigne ob različnih dogodkih ali uživanju različnih snovi. Pri stresu zaradi operacije je vzdraženost simatičnega živčevja povečana, kar zviša tlak. Vendar gre v tem primeru za kratke dvige, ki običajno niso nevarni, niso ekstremno visoki (ne preko 200 mm Hg) in se kmalu znižajo na normalno vrednost. Dvig krvnega tlaka pred operativnimi posegi pričakujemo, zato bolniku damo pomirjevalo in ga tako znižamo.
Če se stres ponavlja vsakodnevno, to pri velikem deležu ljudi povzroči stalno povišanje krvnega tlaka, kar pa je nevarno.
Je pogostejša primarna ali sekundarna hipertenzija?
Večina hipertenzije je primarne, le nekaj odstotkov je sekdundarne, torej take, ki je pogojena z določenim obolenjem. Ko obolenje pozdravimo, tudi hipertenzija mine. Tak primer je denimo renovaskularna arterijska hipertenzija, ki je posledica zožene ledvične arterije. Ko zdravimo primarno arterijsko hipertenzijo, moramo biti zares prepričani, da je sekundarna hipertenzija izključena. Povišan krvni tlak je lahko tudi pokazatelj, da se v telesu dogaja nekaj patološkega in je tako pridružen neki tretji bolezni.
Nekdaj je veljalo, da imajo starejši ljudje lahko višji tlak …
Raziskave so pokazale, da je vrednost krvnega tlaka, pri kateri se poveča kardiovaskularno tveganje, okrog 140/90 mm Hg za celotno populacijo, ne glede na starost. To je tudi tista številka, ki naj bi si jo človek zapomnil. Pri ljudeh, ki imajo kakršnokoli drugo komorbidno stanje – so že preboleli miokardni infarkt, imajo okvarjene ledvice, so po preboleli možganski kapi –, je mejna vrednost 130/80 mm Hg. Študije so pokazale, da je tudi pri starejši populaciji krvni tlak višji od 140/90 mm Hg smiselno zdraviti.
Ali je primarno arterijsko hipertenzijo z zdravim načinom življenja mogoče preprečiti? Kaj pa v primeru, da gre za dedno obremenjenost?
Tisti, ki so dedno obremenjeni, imajo veliko večjo možnost, da razvijejo hipertenzijo. Težko je trditi, da primarno arterijsko hipertenzijo z zdravim načinom življenja lahko v celoti preprečimo, zagotovo pa lahko veliko storimo za to. Pri človeku z zdravim načinom življenja se hipertenzija razvije kasneje.
Ali dejavnike tveganja lahko razvrstite po tem, kako močno spodbudijo bolezen? Je kajenje denimo nevarnejše od debelosti ali negibanja?
Težko je oceniti, kateri dejavnik tveganja je bolj škodljiv, saj je to zelo individualno pogojeno. Študije pa so pokazale, da znižanje telesne teže največ doprinese k padcu krvnega tlaka. Zelo vpliva tudi povečanje telesne aktivnosti in znižanje vnosa soli. Pomembna dejavnika tveganja, ki pa bolj kot na sam krvni tlak vplivata na napredovanje ateroskleroze ožilja, sta kajenje in maščobe v krvi.
Zakaj je arterijska hipertenzija tako zelo nevarna?
Visok krvni tlak okvari ožilje in vpliva na tarčne organe: srce, ledvica in možgane. Če je krvni tlak povišan, mora srce delati proti večjemu odporu, kar lahko primerjamo s stalnim treniranjem mišic pri športu. Srce hipertrofira , se poveča, in ker ni dovolj prehranjeno, lahko pride do srčne kapi. V možganih pride do okvare določenega dela možganov in posledično možganske kapi, v ledvicah pa do okvare ledvičnih tubulov (glumerulov), zaradi česar ledvice zamirajo in lahko pride do dokončne odpovedi ledvic, kar vodi v dializo.
Ali arterijsko hipertenzijo lahko zdravite tako, da bolniku »predpišete« zdrav življenjski slog?
Bistveno je, da arterijsko hipertenzijo začnemo hitro zdraviti. Če vemo, da je krvni tlak zelo visok, ga samo z zdravim načinom življenja ne moremo normalizirati. Vsakemu bolniku svetujemo zdrav način življenja in izogibanje dejavnikom tveganja, kajti če tega ni, krvnega tlaka tudi z zdravili ne moremo znižati do normalnih vrednosti.
Če je vrednost krvnega tlaka npr. 150/95 mm Hg in je bolnik zelo pripravljen shujšati in spremeniti način življenja, lahko počakamo nekaj mesecev in šele potem uvedemo zdravila. V tem primeru se organi ne kvarijo tako hitro, da bi to ogrozilo bolnika.
Zanimiva je raziskava, ki jo je vodil prof. Julius v ZDA. V njej so ljudem s še normalnim tlakom dve leti dajali zdravilo, ki je splošno v uporabi za zdravljenje hipertenzije, dve leti pa niso prejemali nobenega zdravila. Kontrolna skupina je dve leti prejemala placebo, dve leti pa niso prejemali nobenega zdravila. Izkazalo se je, da so tisti, ki so dobivali zdravilo, hipertenzijo razvili veliko kasneje.
Kam gre razvoj zdravil: v smeri boljše kompatibilnost z ostalimi zdravili, ki jih bolnik jemlje, v smeri boljše učinkovitosti z manj stranskimi učinki, …?
V klinični uporabi se največ uporabljajo kombinacijska zdravila, kjer je v eni tableti več komponent. Kot zdravilo prvega izbora imamo na razpolago pet skupin zdravil, ki so med seboj enakovredna: diuretike, betablokerje, ACE inhibitorje, blokatorje angiotenzinskih receptorjev in kalcijeve antagoniste. Kombiniramo jih lahko z alfablokatorji, ki jih izjemoma damo tudi kot zdravilo prvega izbora.
Eno od zadnjih zdravil, ki je prišlo na tržišče, je direktni inhibitor renina. Zdravila kombiniramo glede na to, kakšno komorbidno stanje (druga bolezen) je pri bolniku prisotno, katere bolezni je prebolel in ali ima pridruženo kakšno drugo bolezen. Za bolnika je neugodno, ker mora pogosto zaužiti več tablet. Zato bodo v bodoče prizadevanja zagotovo usmerjena v razvoj kombinacijskih zdravil, ki bi jim bile pridružene druge komponente za zdravljenje drugih dejavnikov tveganja. Imamo pa že zdravilo za znižanje krvnega tlaka, ki mu je v eni tabletki pridružen tudi statin – zdravilo za zniževanje maščob v krvi.
Ali je za večino bolnikov s hipertenzijo mogoče najti optimalno kombinacijo, ki omogoča dobro urejenost bolezni?
Arterijska hipertenzija je zelo »hvaležna« diagnoza, saj jo je mogoče zelo dobro zdraviti. Sedaj imamo resnično na razpolago toliko zdravil, da je za vsakega bolnika mogoče izbrati zdravilo, ki pri njem nima stranskih učinkov in s katerim mu lahko znižamo krvni tlak do normalnih vrednosti. Res pa je, da je včasih pravilno kombinacijo težko najti in je potrebna vztrajnost tako zdravnika kot tudi bolnika. Na strani bolnika je, da zdravila redno jemlje in da upošteva zdrav način življenja.
Ali je samovoljno nejemanje zdravil najpogostejša napaka, ki jo počnejo bolniki?
Da. Izboljšanje počutja ali to, da bolnik visokega krvnega tlaka ne čuti, nikakor ne smeta biti razlog za opuščanje zdravil, čeprav se v praksi to dogaja. Druga napaka je, da kljub priporočilom bolniki ne shujšajo in se ne začnejo več gibati. Posledica obojega je slaba urejenost hipertenzije. Podatki kažejo, da 40 odstotkov Slovencev sploh ne vedo, da imajo povišan krvni tlak, 30 odstotkov tistih pa, ki se zdravijo, krvnega tlaka nimajo dobro urejenega. Oba podatka sta zaskrbljujoča in se v zadnjih dveh letih nista izboljšala.
Zakaj se zgodi, da zdravila po nekaj letih jemanja slabše učinkujejo ali se razvijejo neželeni učinki?
Dogaja se, da telo po nekaj letih jemanja na zdravilo ni več odzivno. Določeni receptorji so zasedeni, skozi leta vedno bolj, in potem na zdravilo ni več reakcije. Lahko prihaja tudi do tega, da se snov, ki jo z zdravilom zaviramo, začne tvoriti iz drugega vira. Bolnik mora na svoje težave opozoriti zdravnika in skupaj bosta poiskala ugodno rešitev.
Vse več otrok ima visok normalni krvni tlak. Ali je pri njih tveganje, da bodo razvili arterijsko hipertenzijo, večje?
Posebnih študij na to temo ni. Verjetno pa je tveganje, da bodo ti otroci nekoč razvili arterijsko hipertenzijo, večje. Zagotovo je preprečevanje arterijske hipertenzije prve stopnje najbolj pomembno, saj prav ta »povzroči nadaljevanko« – arterijsko hipertenzijo višjih stopenj.
Koliko let prej umrejo bolniki z neurejeno arterijsko hipertenzijo?
Težko je reči, koliko let svojega življenja bolniki z neurejeno hipertenzijo vržejo proč. Odvisno je od vsakega posameznika. Pri nekom pride do hudih okvar žil, posledica katerih je srčni infarkt, možganska kap ali odpoved ledvic že po pol leta, pri drugem se to zgodi šele čez deset let.
Vedno pa je treba »imeti v mislih« slabšo prognozo, zato je zelo pomembno, da visok krvni tlak hitro normaliziramo in ga redno zdravimo. V večini primerov to pomeni doživljenjsko jemanje zdravil. Lahko pa se zgodi, da se s korenito spremembo življenjskega sloga tlak zniža do te mere, da zdravljenje z zdravili ni več potrebno oziroma se odmerki zdravil zelo znižajo.
