Lepo vreme in višje temperature nas kar same vlečejo ven in nas vabijo h gibanju. Ne glede na to, kako pozitivno telesna dejavnost vpliva na naše zdravje, pa se moramo zavedati tveganja za nastanek različnih poškodb. Športne poškodbe so tako med profesionalci kot rekreativci še vedno precej pogoste. Z dr. Petro Zupet, specialistko medicine športa in profesorico športne vzgoje, smo spregovorili predvsem o vzrokih za nastanek športnih poškodb, njihovem zdravljenju, pa tudi preprečevanju.
Avtorica: Andreja Košir
Zakaj pride do športnih poškodb? Kateri so najpogostejši vzroki zanje?
Poškodbe so športnikov redni spremljevalec in močno vplivajo na posameznikovo uspešnost. Delimo jih na akutne in kronične (preobremenitvene). Po oceni raziskovalcev se letno poškoduje do 61 % športnikov, ki redno trenirajo. Pogostost poškodb je odvisna od športne panoge. Tudi pri rekreativnih športnikih stopnja poškodb ni zanemarljiva, saj se giblje vse tja do 56,4/1000 oseb. Anatomsko mesto, tip in resnost poškodbe so vezani na športno panogo.
Možnost nastanka poškodbe pri športu je povezana z zunanjimi in notranjimi dejavniki tveganja. Zunanji dejavniki so vezani na napake v treningu, podlago, opremo, okolje, psihološke dejavnike in prehrano. Notranji dejavniki imajo lastnosti, ki so v neposredni povezavi s športnikom in zaradi katerih je športnik nagnjen k določeni vrsti poškodb. To so starost, spol, antropometrične lastnosti, anatomske nepravilnosti, prisotnost bolezni ali posledice prebolelih bolezni, prisotnost poškodbe ali posledice prebolelih poškodb, utrujenost, pretreniranost, nepazljivost, mišično neravnovesje, slaba mišična moč, slaba gibljivost (togost mišic, omejitev gibanja v sklepih), predhodne poškodbe.
Katere so najpogostejše športne poškodbe?
To je sicer odvisno od športne panoge, z zanesljivostjo pa lahko rečemo, da so najpogosteje poškodovana kolena, gležnji in ramena. Akutne in preobremenitvene poškodbe se na splošno pojavljajo približno v razmerju 1 : 1.
Kako je s samozdravljenjem športnih poškodb? Do katere točke lahko športniki poškodbo zdravijo sami, kdaj pa je čas za obisk zdravnika?
Ko pride do poškodbe, mora športnik obvezno takoj prenehati z aktivnostjo. Majhna poškodba lahko namreč hitro vodi do večje in veliko resnejše. Če takoj, ko se poškodujemo, prenehamo z aktivnostjo, se bo poškodba tudi veliko hitreje pozdravila. Počitek torej že sodi k samozdravljenju. K takojšnji (samo)pomoči poleg tega spadajo tudi povijanje, hlajenje in dvig poškodovanega uda. Tako zmanjšamo bolečino in otekanje ter pripomoremo k hitrejšemu celjenju tkiv.
Če pa je področje poškodbe podpluto in če je poškodovani predel zelo občutljiv na dotik, če na primer zaradi poškodbe nismo sposobni normalno hoditi ali če v mišici oziroma sklepu začutimo nenadno bolečino in celo slišimo pok, pa moramo nujno k zdravniku.
Kako poteka zdravljenje športnih poškodb?
Zdravljenje športnih poškodb poteka na različne načine, odvisno od tipa, lokacije in resnosti poškodbe. Načeloma ločimo dva načina – konservativno in operativno. Pri konservativnem načinu je največji poudarek na manualnih tehnikah terapije in kinezioterapiji, torej terapiji s pomočjo gibanja. Ena bistvenih faz pri zdravljenju poškodbe je faza pozne rehabilitacije, to je faza, v kateri je poškodba načeloma pozdravljena, poškodovanec pa se pripravlja, da bo sposoben istega nivoja aktivnosti kot pred poškodbo. Ta faza je pomembna za preprečevanje ponovitve poškodbe.
V poplavi različnih izdelkov za samozdravljenje športnih poškodb oziroma za lajšanje bolečin ljudje pogosto ne vedo, kaj izbrati. Kaj jim priporočate? Katere učinkovine zares pomagajo in v katerih primerih (ob katerih vrstah poškodb)?
Priporočam le tisto, kar za dano poškodbo predlaga lečeči zdravnik. Poškodb je veliko vrst in v primeru, da gre za akutno bolečino, vzamemo analgetik; pri tem moramo biti previdni, da ne vzamemo npr. aspirina pri poškodbah, kjer je prišlo do krvavitve, in da na primer nesteroidnih antirevmatikov ne jemljemo dlje časa, saj ti namreč zavirajo proces celjenja. Pri kroničnih oziroma preobremenitvenih poškodbah nam terapijo predpiše zdravnik.
Kaj menite o različnih naravnih pripravkih (olja, kreme) za samozdravljenje športnih poškodb?
Zanje ni dokazano, da bi prodirali globlje v tkiva, zato se za globoko ležeče strukture ne uporabljajo.
Kaj pa lahko športniki/rekreativci sami naredijo za to, da bi preprečili športne poškodbe? Na kakšne načine lahko vplivajo na preprečevanje športnih poškodb?
Možnost za nastanek poškodbe zmanjšamo tako, da poskušamo čim bolj zmanjšati dejavnike tveganja za njihov nastanek, ki smo jih našteli zgoraj. Predvsem se mi zdi pomembno, da upoštevamo pravila glede osebne in športne opreme in da treniramo pravilno – to pomeni tako kvalitativno kot kvantitativno.
Kaj bi svetovali nekomu, ki se šele dobro loteva neke športne dejavnosti? Kako odgovorno pristopiti k telesni dejavnosti?
Osebi, ki do sedaj še ni bila telesno aktivna, pa bi želela biti, na prvem mestu priporočam, da opravi preventivni zdravstveni pregled pri specialistu medicine športa. Taka so tudi evropska priporočila. Telesna aktivnost ima namreč na naše zdravje številne pozitivne učinke, hkrati pa lahko prinaša tudi skrite pasti. Tem se s pravilnim preventivnim zdravstvenim pregledom lahko izognemo. Poleg tega bo zdravnik na podlagi pregleda tudi svetoval, kakšna telesna aktivnost je za posameznika priporočljiva in v kakšnem obsegu. Lahko pomaga tudi pri načrtovanju intenzivnosti vadbe. Sam trening pa naj oseba začne pod vodstvom strokovnjaka in pri tem upošteva načela postopnosti in pestrosti – najboljše za naše telo je, da izvajamo tako vzdržljivostne aktivnosti kot tudi vaje za moč, ravnotežje, zdrave kosti itd.
